Harsianon
| Harsianon Χαρσιανόν, θέμα Χαρσιανοῦ | |
|---|---|
| Tema Bizantinskega cesarstva | |
| 863/873 – ok. 1072/1073 | |
 Harsianonska tema na zemljevidu Bizantinskega cesarstva okoli leta 1000 | |
| Glavno mesto | Harsianon, nato Cezareja |
| Površina | |
| • Koordinati | 39°44′25″N 35°50′10″E / 39.740217°N 35.836142°E |
| Zgodovinsko obdobje | srednji vek |
• ustanovitev teme | 863–873 |
• padec pod oblast Seldžukov | po ok. 1072/1073 |
Harsianon (starogrško Χαρσιανόν, latinizirano: Harsianόn) je bila bizantinska trdnjava in tema (vojaško-civilno okrožje) v Kapadokiji v vzhodni Anatoliji v sedanji Turčiji.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Trdnjava Harsianon (Χαρσιανόν καστρον, Charsianon kastron, arabsko Qal'e-i Ḥarsanōs) se prvič omenja leta 638 med prvim valom muslimanskih osvajanj. Ime naj bi dobila po Harsiju, generalu Justinijana I.[1] Trdnjava se zdaj enači z ruševinami Muşalikalesi, nekoč Muşali Kale, v okrožju Akdağmadeni v provinci Yozgat.[2]
Arabci so Harsianon prvič zavzeli leta 730. Med bizantinsko-arabskimi vojnami v naslednjem stoletju je večkrat menjal gospodarja.[1] V 8. stoletju je pripadal Armenski temi in je bil sedež vojaškega in teritorialnega okrožja (turma).[3]
V zgodnjem 9. stoletju je trdnjava postala središče kleisure, samostojnega upravnega utrjenega obmejnega okrožja. Nekje med letoma 863 in 873 je dobila status teme. K njej so bile priključene sosednje Bukelarska, Armenska in Kapadoška tema.[1][4] Uvrščena je bila v srednji razred tem, njeni vladajoči strategi pa so prejemali letno plačo 20 funtov zlata in poveljevali, glede na arabske vire, 4000 možem in štirim trdnjavam.[1]
V 10. stoletju je Harsianonska tema postala glavna trdnjava zemljiške vojaške aristokracije, zlasti velikih klanov Argiros in Maleinos. Po letu 1045 je bilo tam naseljenih veliko število Armencev, vključno z nekdanjim kraljem Gagikom II. (vladal 1042–1045), kar je povzročilo trenja med njimi in lokalnimi Grki. Po bitki pri Manzikertu leta 1071 so temo osvojili Seldžuki in jo dali Danišmendom.[1] Gagik II. je izpričan kot zadnji dux Harsianona v letih 1072–1073.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 ODB, "Charsianon" (C. Foss), str. 415.
- ↑ Honigmann 1935, str. ;49–50.
- ↑ Honigmann 1935, str. 50.
- ↑ 4,0 4,1 McGeer, Nesbitt & Oikonomides 2001, str. 107.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Honigmann, Ernst (1935). Byzance et les Arabes, Tome III: Die Ostgrenze des Byzantinischen Reiches von 363 bis 1071 nach griechischen, arabischen, syrischen und armenischen Quellen. Corpus Bruxellense Historiae Byzantinae (v nemščini). Brussels: Éditions de l'Institut de philologie et d'histoire orientales. OCLC 6934222.
- Kazhdan, Alexander, ur. (1991). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. ISBN 0-19-504652-8.
- Leveniotis, Georgios Athanasios (2007). Η πολιτική κατάρρευση του Βυζαντίου στην Ανατολή: το ανατολικό σύνορο και η κεντρική Μικρά Ασία κατά το β' ήμισυ του 11ου αι [The Political Collapse of Byzantium in the East: The Eastern Frontier and Central Asia Minor During the Second Half of the 11th Century] (PhD thesis) (v grščini). Aristotle University of Thessaloniki. doi:10.12681/eadd/19246. hdl:10442/hedi/19246.
- McGeer, Eric; Nesbitt, John W.; Oikonomides, Nicolas, ur. (2001). Catalogue of Byzantine Seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art, Volume 4: The East. Washington, District of Columbia: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. ISBN 0-88402-282-X.
- Potache, Dejanira (1995). »Le thème et la forteresse, de Charsianon: recherches dans la région d'Akdagmadeni«. V Ahrweiler, Hélène (ur.). Geographica Byzantina (v francoščini). Paris: Éditions de la Sorbonne. doi:10.4000/books.psorbonne.2000. ISBN 9782859448325.