[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Mine sisu juurde

Suraž

Vikipedii-späi
Suraž
Сураж
Lidnanznam
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 11,176 ristitud
Pind 12,39 km²
Suraž Сураж
Pämez' Vladimir Dubinin
(reduku 2019—)
Telefonkod +7−48 330-xx-xxx
Avtokod 32
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Suraž (ven.: Сура́ж) om Venäman lidn da lidnankund Bränskan agjan lodehes. Se om Suražan rajonan administrativine keskuz.

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kuti Suražiči-külä (ven.: Суражичи) 17. voz'sadan augotišes. Se sai makundan lidnan statusad eziauguiženke Suraž Iputil-nimenke (ven.: Сураж-на-Ипути) vl 1781. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1797. Vozil 1803−1919 lidn oli mülünu Černigovan gubernijha, sid' Gomelin gubernijha, vspäi 1926 mülütihe Bränskan gubernijha.

Suražan ižandusen päsarakod oma kartonan tehmine (kartonfabrik[1]) i sömtegimišt (maidedheotand da leibtegimen filial), mugažo omblendfabrik om saudud.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Iput'-jogen oiktal randal tobjimalaz (Dnepran bassein), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Bränskhasai om 134 km päivnouzmha orhal vai 170 km avtotedme, Vaugedvenäman röunhasai — vižtoštkümne kilometrad lodeheze avtotedme. Lähembaižed lidnad oma Klincad 32 km suvhe avtotedme da Uneč 27 km suvipäivnouzmha avtotedme. Suraž-raudtestancii radab «UnečOrš»-keskustal.

Suraž rajonan kartal (2012)

Suraž om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 15,67 km².

Lidnankundan pämez' om Rahvahandeputatoiden nevondkundan ezimez'. Edeline lidnan pämez' om Inna Špakova (uhoku 2017 — reduku 2019). Lidnan erigoittud Administracii om likvidiruidud vn 2017 vilukus, Aleksei Kravčenko radoi likvidacižen laudkundan ezimehen vn 2014 redukuspäi.

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11 640 ristitud, rajonan ristitišton pol', vn 2021 — 11 176 ristitud. Kaik 10 979 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 13 tuhad eläjid vl 1996.

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): venälaižed — 85,7 %, vaugedvenälaižed — 0,8 %, ukrainalaižed — 0,5 %, toižed rahvahad — 1,9 %, rahvahuden ozutandata — 11,1 %.

Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid[2] oma saudud lidnas: Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan jumalanpert' (om udessündutadud vozil 1993−2005), ph. Anastasija-sol'midenpätajan jumalanpert' kolonijan territorijal (letihe vll 2016−2023) i Iskrickijad-bajariden časoun'-kaumuz (1907). Niiden ližaks Eläban Eziauguižen Stroican jumalanpert' (1889) ei ole kaičenus.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 2, 3), čomamahtoiden škol, Triumf-sportškol. Suražan pedagogine kolledž[3] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

  1. Suražan kartonpakuitesen «Proletarii»-edheotandan sait (proletariy.ru). (ven.) (angl.)
  2. Suražan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  3. Suražan pedagogižen kolledžan sait (surazhspk.narod.ru). (ven.)



Bränskan agjan lidnad
Bränsk | Dät'kovo | Fokino | Karačev | Klincad | Mglin | Novozibkov | Počep | Sel'co | Sevsk | Starodub | Suraž | Zlink | Žukovk | Trubčevsk | Uneč