Glinenec

Glinenci imajo trodimenzionalno ogrodje silikatnih tetraedrov [SiO₄]^4-. Njihovo kemijsko sestavo se običajno prikazuje s sestavo njihovih treh končnih členov:

• kalijevi glinenci ali K-glinenci - končni člen ortoklaz KAlSi₃O₈^[1]
• natrijevi glinenci - končni člen albit NaAlSi₃O₈^[1]
• kalcijevi glinenci – končni člen anortit CaAl₂Si₂O₈^[1]

Trdne raztopine med ortoklazom in albitom se imenujejo alkalni glinenci.^[1] Trdne raztopine med albitom in anortitom se imenujejo plagioklazi ali natančneje plagioklazni glinenci. Med ortoklazom in anortitom, pa tudi v drugih dveh trdnih raztopinah, nizi trdnih raztopin niso zvezni, ker se pri temperaturah, kakršne so v Zemljini skorji, nekatere taline ne mešajo. Abit se prišteva tako k plagioklazom kot k alkalnim glinencem. Poleg albita se k obojim glinencem prištevajo tudi barijevi glinenci, ki nastanejo za zamenjavo kalija z barijem v kalijevih glinencih.

 

 

 

 

K alkalnim glinencem spadajo:

• ortoklaz (monoklinski)^[5] - KAlSi₃O₈
• sanidin (monoklinski)^[6] - (K,Na)AlSi₃O₈
• mikroklin (triklinski)^[7] - KAlSi₃O₈
• anortoklaz (triklinski) - (Na,K)AlSi₃O₈

Sanidin je stabilen samo pri najvišjih temperaturah, mikroklin pa pri najnižjih.^[5][6] Za alkalne glinence je značilna pertitska tekstura, ker med ohlajanjem taline z vmesno sestavo kristalita glinenca z nasprotnima sestavama. Pertitska tekstura alkalnih glinencev je v mnogih granitih vidna s prostim očesom.^[8] Mikropertitske teksture so vidne z optičnim mikroskopom, medtem ko so mikropertitne teksture vidne samo z elektronskim mikroskopom.

Plagioklazni glinenci kristalizirajo v triklinskem kristalnem sistemu. Mednje spadajo naslednji minerali (v oklepajih odstotek anortita):

• albit (0 do 10) — NaAlSi₃O₈
• oligoklaz (10 do 30) — (Na,Ca)(Al,Si)AlSi₂O₈
• andezin (30 do 50) — NaAlSi₃O₈ — CaAl₂Si₂O₈
• labradorit (50 do 70) — (Ca,Na)Al(Al,Si)Si₂O₈
• bitovnit (70 do 90) — (NaSi,CaAl)AlSi₂O₈
• anortit (90 do 100) — CaAl₂Si₂O₈

Tudi vmesne sestave plagioklazov lahko pri ohlajanju kristalijo v dva glinenca z nasprotno sestavo. Difuzija je pri njih mnogo počasnejša kot pri alkalnih glinencih, zato sta nastala glinenca tako finozrnata, da so zrna vidna samo z mikroskopom. Vrzeli zaradi nezdružljivosti talin so v primerjavi z alkalnimi glinenci bolj zapletene. Igra barv, ki je opazna v nekaterih glinencih z labradoritsko sestavo, je posledica kristaljenja finozrnatih lističev.

Barijevi glinenci so monoklinski. Mednje spadata:

• celzian — BaAl₂Si₂O₈
• hialofan — (K,Na,Ba)(Al,Si)₄O₈

S preperevanjem glinencev nastajajo hidratizirani aluminijevi plastnati silikati (filosilikati), ki so sestavine glin.

Glinenci so surovine za proizvodnjo keramike in geopolimerov. V geologiji in arheologiji se uporabljajo za termoluminiscenčno in optično datiranje. Kalijevi glinenci se v geokronologiji in termokronologiji pogosto uporabljajo za K-Ar in Ar-Ar datiranje.

Leta 2005 je bila največja svetovna proizvajalka glinencev Italija, ki je proizvedla skoraj petino svetovne proizvodnje. Sledili so ji Turčija, Ljudska republika Kitajska in Tajska.^[9]

• Seznam mineralov