S-300

S-300 Favorit
Sistem S-300 Favorit leta 2009 na Tverski ulici v Moskvi na pripravah na parado ob dnevu Zmage
Vrsta	Sistem zračne obrambe dolgega dosega
Država izvora	Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi	1978–
Uporabniki	Rusija in še 17 držav, glej seznam
Zgodovina izdelave
Konstruktor	Almaz-Antej
Leto zasnove	1967–2005
Proizvajalec	MZiK
V proizvodnji	1975–
Različice	S-300P, S-300V in S-300F
Značilnosti

S-300 Favorit (rusko С-300 Фаворит, Favorit – favorit) je sistem zračne obrambe dolgega dosega, razvit za Sovjetske oborožene sile. Je med najboljšimi sistemi zračne obrambe v zgodovini.^[1]

Sistem S-300 je naslednik sistemov S-25, S-75, S-125 in S-200.

Oblikovalska dela za nov sistem so se začela leta 1969. Pri razvoju je sodelovalo več oblikovalskih birojev, ki so danes del koncerna Almaz-Antej. Vodilno je bilo Znanstveno-proizvodno združenje Almaz A. A. Raspletina, izstrelke je razvil Oblikovalski biro strojegradnji Fakel akademika P. D. Grušina, različico S-300F za vojno mornarico pa je razvil Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair (vsi iz Moskve). Proizvodnja je potekala v GOZ v Leningradu (različica S-300P) in ZiK v Sverdlovsku (danes Jekaterinburg) (različica S-300V). Serijska proizvodnja sistema se je začela leta 1975, leta 1978 so se končala preizkušanja in leta 1979 je bil prvi polk S-300 predan v uporabo.^[2]

Razvite so bile tri različice: S-300P za vojno letalstvo (rusko ПВО, Protivozdušnaja oborona), S-300F za vojno mornarico (rusko Флот, Flot) in S-300V za kopenske sile (rusko Войска, Vojska). Slednja ima poleg možnosti za boj proti zrakoplovom in manevrirnim izstrelkom tudi sposobnost za boj proti balističnim raketam. Mornariški sistem S-300F je nameščen na raketnih križarkah razredov Atlant in Orlan.

Nasledil ga je sistem S-400 Triumf.

Sistem S-300 je doživel ognjeni krst v drugi karabaški vojni leta 2020. Azerbajdžan je trdil da je z njim sestrelil armenskega jurišnika Su-25,^[3][4] Armenija pa sestrelitev več azerbajdžanskih brezpilotnih letal.^[5] Azerbajdžan po drugi strani trdi, da je z brezpilotnimi letali delno uničil armenski sistem S-300.^[6]

Sistem S-300 je v uporabi v Rusiji, Alžiriji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Bolgariji, Kitajskem, Egiptu, Grčiji, Indiji, Iranu, Kazahstanu, Slovaškem, Siriji, Ukrajini, Venezueli in Vietnamu.

Sistem so kupile še ZDA (za analizo, nikoli v uporabi)^[7] in Hrvaška (kupljen in prodan, nikoli v uporabi).^[8]

• S-400 Triumf

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: S-300.