Glauberit
Glauberit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VI. razred: Sulfati |
Kemijska formula | Na2Ca(SO4)2 |
Strunzova klasifikacija | 07.AD.25 (sulfati) |
Klasifikacija DANA | 28.04.02.01 (brezvodne kisline in sulfati) |
Kristalna simetrija | monoklinska prizmatična, H-M simbol: (2/m), prostorska skupina: C 2/c |
Osnovna celica | a = 10,129 Å, b = 8,306 Å, c = 8,533 Å; β = 112,19°; Z = 4 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 278,18 g/mol |
Barva | siv ali bledo rumen, brezbarven |
Kristalni habit | ploščati prizmatični kristali |
Kristalni sistem | monoklinski |
Razkolnost | popolna na {001}, nepopolna na {110} |
Lom | školjkast |
Žilavost | krhek |
Trdota | 2,5 - 3 |
Sijaj | steklast do voščen, na razkolih bisern |
Barva črte | bela |
Prozornost | prozoren do prosojen |
Specifična teža | 2,75 – 2,85 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,507 - 1,515 nβ = 1,527 - 1,535 nγ = 1,529 - 1,536 |
Dvolomnost | δ = 0,022 |
Kot 2V | 24° - 34° |
Disperzija | močna, r > v |
Topnost | klorovodikova kislina in voda |
Pretvorbe | zlahka preperi v CaSO4 |
Drugo | pogosto psevdomorf |
Sklici | [1][2][3] |
Glauberit je sulfatni mineral s formulo Na2Ca(SO4)2. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.
Mineral so prvič opisali leta 1808 v rudniku El Castellar v španski pokrajini Kastilja-Manča in ga imenovali po nemško/nizozemskem alkimistu in kemiku Johannu Rudolfu Glauberju (1604–1668).[1]
Mineral je pogosta sestavina celinskih in morskih evaporitnih skladov. Nastaja tudi v hidrotermalnih depozitih, sublimatih v okolici fumarol, amigdulah v bazaltu in nitratnih depozitih v suhih klimatskih okoljih. Spremljajoči minerali so halit, polihalit, anhidrit, sadra, tenardit, mirabilit, sasolit in bledit.[3]
Zaradi dobre topnosti ga voda pogosto spere z netopne matrice, v kateri ostane značilno oblikovana votlina. Zaradi kemijske sestave zlahka preperi v druge minerale kot psevdomorf. V vlažnih okoljih so pogosti psevdomorfi sadre. Kristali glauberita in njegovi psevdomorfi so običajno zlahka prepoznavni zaradi dvojčičenja in kristalnega habita, ki se kaže v edinstveno oblikovanih sploščenih, pogosto navidezno romboedričnih posameznih kristalih.