Sasolit
Videz
Sasolit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | boratni mineral |
Kemijska formula | H3BO3 |
Strunzova klasifikacija | 06.AA.05 |
Kristalna simetrija | triklinska 1 |
Osnovna celica | a = 7,02 Å, b = 7,06 Å, c = 6,59 Å; α = 103,65°, β = 101,11°, γ = 59,98°; Z = 4 |
Lastnosti | |
Barva | bela do siva, zaradi žvepla tudi bledo rumena ali zaradi železovih oksidov rjava; v prepuščeni svetlobi je brezbarven |
Kristalni habit | luskasti psevdoheksagonalni kristali, lahko z vključki, ploščast, lahko tudi stalaktitski |
Kristalni sistem | triklinski - pinakoiden |
Dvojčičenje | okoli [001] kot osi dvojčičenja, pogosto |
Razkolnost | popolna po {001}, sljudasta |
Žilavost | lahko se reže |
Trdota | 1 |
Sijaj | steklast do bisern |
Barva črte | bela |
Prozornost | prozoren |
Specifična teža | 1,46-1,50 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,340, nβ = 1,456, nγ = 1,459 |
Dvolomnost | δ = 0,119 |
Kot 2V | izmerjen: 5°, izračunan: 16° |
Topnost | topen v vodi |
Sklici | [1][2][3] |
Sasolit je borov mineral, mineralna oblika borove kisline. Pojavlja se v vulkanskih fumarolah, izvirih vroče vode in skladih evaporitnih sedimentov.[1]
Mineral so prvič opisali leta 1800 in ga imenovali po vasi Sasso Pisano v Toskani, Italija, kjer so ga odkrili.[3] Mineral je mogoče najti tudi v lagunah po celi Toskani,[2] na Eolskih otokih in v zvezni ameriški državi Nevadi. Običajno je bele do sive barve. V prepuščeni svetlobi je brezbarven. Zaradi prisotnosti žvepla je lahko rumeno, zaradi prisotnosti železovih oksidov pa rjavo obarvan.[1]