Cerkev sv. Martina, Zlakova
| Cerkev sv. Martina | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Martina | |
| 46°22′59″N 15°23′42″E / 46.38306°N 15.39500°E | |
| Kraj | Zlakova |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Martin |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Vrsta arhitekture | gotika, barok |
| Uprava | |
| Župnija | Župnija Zreče |
| Dekanija | Slovenske Konjice |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
Cerkev sv. Martina pri Zlakovi je podružnična cerkev Župnije Zreče.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Cerkev sv. Martina (tudi cerkev sv. Martina nad Zrečami) se v pisnih virih prvič omenja leta 1545,[1] kar navaja tudi Avguštin Stegenšek v svoji Konjiški dekaniji iz leta 1909 (COBISS).
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Cerkev je v vzhodnem, ožjem delu poznogotska, kar dokazuje njen južni portal. K tej ladji z ravnim lesenim stropom so leta 1686 prizidali prezbiterij z zvonikom na severni strani, ki v spodnjem delu služi kot zakristija, leta 1739 pa zgradili širši zahodni del ladje s pevskim korom. Takrat so tudi vso cerkev opremili z enotnim baročnim križno obokanim stropom.
Notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar sv. Martina iz leta 1709 je delo kiparjev Janeza Gregorja Božiča in Mihaela Pogačnika. Stranska oltarja sv. Lucije in sv. Ožbolta sta odlični deli iz leta 1664. Jožefinski križev pot[2] je s konca 18. stoletja.[3]
Evropska pešpot sv. Martina Tourškega
[uredi | uredi kodo]Od cerkve sv. Martina do župnijske cerkve sv. Egidija v Zrečah in naprej po trasi nekdanje železnice in čez trg do nadžupnijske cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah ter v Žičko kartuzijo (etapa 10) vodi Evropska pešpot sv. Martina Tourškega[4] (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 Svet Evrope proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega svetnika.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Curk Jože: O umetnostni podobi nekdanje Konjiške pražupnije, strani 209,210
- ↑ »Nežič Julka: Frančiškanski, ljudski in Jožefinski križev pot«. 2005. Pridobljeno 5. junija 2022.
- ↑ Stegenšek, Avguštin (1909). FryKonjiška dekanija. str. 90. COBISS 17588993.
- ↑ »Pot svetega Martina v Sloveniji«. Pridobljeno 12. novembra 2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146-1996), Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
