Šupiluliuma II.

Šupiluliuma II.
Šupiluliuma II. na reliefu iz Hatuše
Kralj Hetitov
Vladanje	okoli 1207–1178 pr. n. št. (kratka kronologija)
Predhodnik	Arnuvanda III.
Naslednik	propad kraljestva
Rojstvo	13. stoletje pr. n. št.
Smrt	12. stoletje pr. n. št.
Oče	Tudhalija IV.
Religija	hetitsko mnogoboštvo

Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo). Vladal je od okoli 1207 pr. n. št. do 1178 pr. n. št. (kratka kronologija) in bil sodobnik asirskega kralja Tukulti-Ninurte I.

Leta 1210 pr. n. št. je hetitsko ladjevje pod njegovim poveljstvom porazilo ladjevje Cipra v prvi dokumentirani pomorski bitki v zgodovini.^[1] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev (Claude Schaeffer, Horst Nowacki, Wolfgang Lefèvre) je to in naslednji dve zmagi proti Ciprčanom verjetno osvojili z ugaritskim ladjevjem.^[2]

Znan je z dveh napisov v hieroglifski luvijščini. Napisa opisujeta vojno proti nekdanjemu vazalu Tarhuntaši ter Alašiji in Cipru. Prvi napis so odkrili v gornjem mestu Hatuše, drugega pa na vzhodnem vogalu druge komore prvega rezervoarja pitne vode. Reliefi v drugi komori so zgodovinsko pomembni, ker opisujejo politično nestabilnost med Šupiluliumovim vladanjem. Napisi pravijo, da je oplenil Tarhuntašo, ki je bila hetitsko mesto, in pod Muvatalijem II. celo prestolnica Hetitskega kraljestva.

Ljudstva z morja so že začela prodirati ob sredozemski obali od Egejskega morja proti Kanaanu, ustanovila državo v Filisteji, osvojila Kilikijo in Ciper in presekala tradicionalne hetitske trgovske poti. Ugaritski napisi pravijo, da je hetitski kralj prosil Ugarit za pomoč:

Sovražnik [napreduje (?)] proti nam v velikem številu [...]. Naše število je majhno (?) [. . .] Poiščite vse, kar najdete, in mi pošljite.^[3]

Šupiluliuma II. je verjetno opustil hetitsko prestolnico Hatušo,^[4] s čimer se je začel konec Hetitskega kraljestva. Šupiluliumov konec ni znan, ker je preprosto izginil,^[2] drugi viri pa trdijo, da je umrl med obleganjem Hatuše leta 1190 pr. n. št.^[5]

Po propadu njegovega kraljestva so oblast v Hatiju prevzeli verjetno Kaški. Hatuša je bila do tal požgana. Na njenem mestu so petsto let kasneje Frigijci postavili trdnjavo. Naslov velikega kralja je kot neposredni naslednik Šupiluliume I. privzel vladar Karkemiša Kuzi-Tešub.^[6]