[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/

Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta. Označuje mejo, severno od katere je Sonce vsaj enkrat na leto nad obzorjem vseh 24 ur v dnevu ter vsaj enkrat pod obzorjem vseh 24 ur v dnevu. Njegov položaj je spremenljiv, saj se nagib Zemljine vrtilne osi počasi spreminja (približno 2º v 40.000 letih);[1] na dan 5. junija 2016 je potekal 66°33′46.2″ severno od ekvatorja.[2] Preračunano v razdaljo se vsako leto premakne približno 15 m proti severu. Območju severno od arktičnega kroga pravimo Arktika.

Zemljevid Arktike z arktičnim krogom v modri barvi in julijsko izotermo 10 ºC v rdeči

Njegova ustreznica na južni polobli je južni tečajnik, ki obdaja Antarktiko.

Geografija

uredi

Tečajnik je dolg približno 17.662 km.[3] Območje severno od njega je veliko približno 20 milijonov km² oz. 4 % zemeljskega površja.[4]

Poteka, od zahoda proti vzhodu, čez Arktični ocean, Skandinavijo, Severno Azijo, Severno Ameriko in Grenlandijo. Prečka ozemlje osmih držav: Norveške, Švedske, Finske, Rusije, Združenih držav Amerike (Aljaska), Kanade, Danske (Grenlandija in Ferski otoki) ter Islandije (otoček Grímsey severno od glavnega otoka).

Sklici in opombe

uredi
  1. Berger, A.L. (1976). »Obliquity and Precession for the Last 5000000 Years«. Astronomy and Astrophysics. Zv. 51. str. 127–135. Bibcode:1976A&A....51..127B.
  2. »Obliquity of the Ecliptic (Eps Mean)«. Neoprogrammics.com. Pridobljeno 5. junija 2016.
  3. Maslin, Mark (2013). Climate: A Very Short Introduction. Oxford University Press. str. 10. ISBN 9780199641130.
  4. Marsh, William M.; Kaufman, Martin M. (2012). Physical Geography: Great Systems and Global Environments. Cambridge University Press. str. 24. ISBN 978-0-521-76428-5.

Glej tudi

uredi