Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen
Rojstvo	27. marec 1845({{padleft:1845|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…] Lennep[d], Kraljevina Prusija[d], Nemška zveza[1][3]
Smrt	10. februar 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[4][5][…] (77 let) München, Weimarska republika[4][3]
Bivališče	Nemška zveza Severnonemška konfederacija Nemško cesarstvo Weimarska republika
Narodnost	nemška
Področja	fizika
Ustanove	Univerza v Strasbourgu Univerza v Hohenheimu Univerza v Gießenu Univerza v Würzburgu Univerza v Münchnu
Mentor doktorske disertacije	August Kundt
Doktorski študenti	Ernst Wagner (1903) Abraham Fjodorovič Joffe (1905) Herman William March (1911)
Poznan po	rentgenski žarki
Pomembne nagrade	Matteuccijeva medalja (1896) Nobelova nagrada za fiziko (1901)
Podpis

Wilhelm Conrad Röntgen [vílhelm kónrat réntgən], nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Röntgen je ob preučevanju sevanja različnih tipov elektronk po naključju odkril nov tip elektromagnetnega valovanja, ki ga je poimenoval »žarki X«, pogosto pa ga po njem imenujemo rentgenski žarki. Odkril je tudi zaslon, s katerim je mogoče to valovanje zaznati, in dejstvo, da je z njim možno opazovati trdne strukture v človeškem telesu. Zaradi tega ga štejejo za začetnika uporabe slik pri medicinski diagnostiki.

Za svoje odkritje je prejel več priznanj, med drugim prvo podeljeno Nobelovo nagrado za fiziko leta 1901, Matteuccijevo medaljo leta 1896 in častni doktorat medicine Univerze v Würzburgu.

Po njem se imenuje umetni element rentgenij odkrit leta 1994.

• Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 129–142, COBISS 53716736

• Akademsko drevo Wilhelma Conrada Röntgena na Physics Tree (angleško)
• Wilhelm Röntgen na Projektu Matematična genealogija (angleško)

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u