Plagioklaz
| Plagioklaz | |
|---|---|
 Kristal plagioklaza z značilno razkolnostjo | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
| Kemijska formula | NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8 |
| Strunzova klasifikacija | 09.FA.35 |
| Klasifikacija DANA | 76.01.03.00 |
| Kristalna simetrija | Triklinski pinakoid (1), prostorska skupina C1 |
| Lastnosti | |
| Barva | Bela, siva, modrikasto bela, rdečkasto bela, zelenkasto bela |
| Kristalni habit | Masiven, zrnat |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Razkolnost | Dobra po {001} in {010} |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 6 – 6,5 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 2,61 – 2,76 g/cm3, povprečna 2,68 g/cm3 |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Drugo | IMA ga ne priznava kot samostojen mineral |
| Sklici | [1] |
Plagioklaz je naziv serije triklinskih glinencev s končnima členoma albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8). Natrij in kalcij se v plagioklazih neomejeno mešata in tvorita zvezno vrsto trdnih raztopin.
Mineral je prvi opisal nemški mineralog Johann Friedrich Christian Hessel (1796 - 1872) leta 1826. Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed plagios – poševen in klao – klati in se nanaša na njegov poševen razkol z dvema razkolnima kotoma.
Plagioklazi so zelo pomembni petrogeni minerali, ki se pojavljajo v skoraj vseh magmatskih kamninah, razen v ultrabazičnih. Pomembni so tudi za ugotavljanje porekla magmatskih kamnin - tipa magme, iz katerih so nastale, in globine Zemljine skorje, od koder magma izvira.
Minerali iz serije plagioklazov
[uredi | uredi kodo]Sestavo minerala iz serije plagioklazov se običajno prikazuje z vsebnostjo albitske (Ab) in anortitske (An) komponente. Vsebnost obeh komponent se lahko zelo enostavno določi z merjenjem lomnega količnika ali z merjenjem kota ekstinkcije v tankih rezinah pod polarizacijskim mikroskopom.
Serija plagioklazov običajno vsebuje šest mineralov, ki se razlikujejo po vsebnosti albitske in anortitske komponente. Ključni minerali in njihova kemijska sestava so prikazani v naslednji preglednici.
| Ime | % NaAlSi3O8(%Ab) | % CaAl2Si2O8(%An) |
|---|---|---|
 |
100–90 | 0–10 |
 |
90–70 | 10–30 |
 |
70–50 | 30–50 |
 |
50–30 | 50–70 |
 |
30–10 | 70–90 |
 |
10–0 | 90–100 |
Albit je dobil ime po svoji nenavadno čisti beli barvi (albus v latinščini pomeni bel). Je sorazmerno pogost in pomemben kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bolj kislih tipih kamnin in pegmatitnih dajkah, včasih skupaj z bolj redkima turmalinom in berilom.
Oligoklaz se najpogostje pojavlje v granitu, sienitu, dioritu in gnajsu, pogosto skupaj z ortoklazom.
Andezin je značilen mineral na primer v dioritu, ki ima precej večjo vsebnost silicija, in njegovem ekstruzivnem ekvivalentu andezitu.
Labradorit je značilen mineral v nekoliko bolj bazičnih magmatskih kamninah kot so diorit, gabro, andezit in bazalt. Pogosto ga spremljajo nekateri minerali iz skupine piroksenov in amfibolov.
Bitovnit je zelo redek mineral, ki se pojavlja v bolj bazičnih magmatskih kamninah.
Anortit je mnogo bolj redek od albita. Pojavlja se v intruzivnih bazičnih, redko tudi v ultrabazičnih magmatskih kamninah.
