Paleologi

Paleologi Παλαιολόγος Palaeologus, Palaeologue
Bizantinski dvoglavi orel z monogramom Paleologov
Država	Bizantinsko cesarstvo Morejski despotat Vojvodina Montferrat
Mesto izvora	Bizantinsko cesarstvo
Ustanovljeno	11. stoletje (11. stoletje) 1259 (kot cesarska družina)
Nazivi	"Augustus", "Basileus", "Autokrator"
Odstavitev	1453 (Bizamtinsko cesarstvo) 1460 (Morejski despotat) 1533 (March of Montferrat)

Paleologi (grško starogrško Παλαιολόγος, Paleológos, mn. starogrško Παλαιολόγοι, Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,^[1] ki je v Bizantinskem cesarstvu vladala od leta 1259 do 1453. Zadnji (nekronan) cesar dinastije Konstantin XI. Paleolog je bil hkrati zadnji cesar Bizantinskega cesarstva.

Dinastijo sta v 11. stoletju ustanovila general Nikifor Paleolog iin njegov sin Jurij. Njuna družina se je povzpela na sam vrh bizantinske aristokracije. Njeni člani so skepali zakonske zveze z dinastijama Dukas in Komnen. Po četrti križarski vojni so se Paleologi umaknili v bližnje Nikejsko cesarstvo, kjer je Mihael VIII. Paleolog leta 1259 postal sovladar. Leta 1261 je osvojil Konstantinopel in se kronal za samostojnega cesarja obnovljenega Bizantinskega cesarstva.^[2] Njegovi potomci so vladali do 29. maja 1453, ko so Konstantinopel osvojili osmanski Turki. Paleologi so bili najdlje vladajoča bizantinska dinastija. Nekateri njeni člani so še dolgo zasedali pomembne položaje tudi v Osmanskem cesarstvu. Veja Paleologov je postala dinastija fevdalnih gospodov vojvodine Montferrat v Italiji in se nazadnje s poroko vključila v družino Gonzaga, vladajočo v Mantovski vojvodini.

Beseda "paleolog" v dobesednem prevodu pomeni "stara beseda", ki se razlaga tudi kot "nabiralec"^[3] in "zbiralec starin".^[4]

Izvor dinastije Paleolog ni znan. Kasnjejša izročila jo povezuje z italijanskim mestom Viterbo (latinsko vetus verbum; etimologija imena mesta je negotova, ker ima enak pomen kot družinsko ime) ali Rimljani, ki so se s Konstantinom I. med ustanavljanjem njegove nove prestolnice preselili na vzhod.^[4] Obe različici sta verjetno izmišljeni, da bi dinastiji povečali ugled in legitimirali njen položaj.^[5]

Dinastija je prvič dokazana kot družina zemljiških gospodov v Mali Aziji, zlasti v Anatolski temi, kjer je Nikifor Paleolog pod Mihaelom II. Dukasom dobil oblast v Mezopotamiji. Nikifor je podprl upor Nikeforja III. Botaniata, njegov sin Jurij pa se je poročil z Ano Dukaino in podprl moža svoje svakinje Alekseja Komnena med vzponom na oblast.^[5] Jurij se je kot guverner (dux) Drača spopadel z normanskim vojvodom Robertom Guiscardom.

Paleologi so zasedali visoke vojaške položaje in se v 12. stoletju še bolj povezali z družinana Dukas in Komnen.^[5] Sledili so umiku Teodorja Laskarisa v Nikejo in začeli prevzemati visoke politične položaje.^[5] Začetnika cesarske dinastije Paleologov sta bila Andronik Paleolog in njegova žena in sestrična Eufrozina Dukaina Kamatera, najstarejša hčerka cesarja Alekseja III. Angela. Njun sin je bil cesar Mihael VIII. Paleolog (1223-1282).

Slika	Ime	Čas vladanja	Komentar
	Mihael VIII. Paleolog Μιχαήλ Η΄ Παλαιολόγος	1259 - 1282
	Andronik II. Paleolog Ανδρόνικος Β' Παλαιολόγος	1282–1328	Sina Mihaela VIII., odstopil.
	Mihael IX. Paleolog Μιχαήλ Θ΄ Παλαιολόγος	1294 - 1320	Sin in sovladar Andronika II.
	Andronik III. Paleolog Ανδρόνικος Γ' Παλαιολόγος	1328 - 1341	Sin Mihaela IX.
	Ivan V. Paleolog Ιωάννης Ε' Παλαιολόγος	1341 - 1347 1354 - 1376 1379 - 1390 1390 - 1391	Sin Andronika III.; v sporu z Ivanom VI. Kantakuzenom, sorodnikom po materini strani.
	Andronik IV. Paleolog Ανδρόνικος Δ' Παλαιολόγος	1376 - 1379	Najstarejši sin Ivana V.
	Ivan VII. Paleolog Iωάννης Ζ' Παλαιολόγος	1390 1399 - 1402	Sin Andronika IV.
	Andronik V. Paleolog Ανδρόνικος Ε' Παλαιολόγος	1403 - 1407	Sin in sovladar Ivana VII.
	Manuel II. Paleolog Μανουήλ Β΄ Παλαιολόγος	1391 - 1425	Regent Ivana VII. Paleologa.
	Ivan VIII. Paleolog Ιωάννης Η' Παλαιολόγος	1425 - 1448	Zadnji kronani bizantinski cesar.
	Konstantin XI. Paleolog Κωνσταντίνος ΙΑ' Δραγάσης	1448 - 1453	Zadnji bizantinski cesar, ki je vladal v Konstantinoplu. Ni bil okronan. Umrl je na obzidju Konstantinopla 29. maja 1453, ko je sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel. Mehmed je v naslednjih desetih letih je uničil še zadnje neodvisne ostanke nekoč mogočnega cesarstva. Mehmedovi nasledniki so uporabljali naslov bizantinskih cesarjev vse do začetka 20. stoletja.

Mlajši sin Andronika II. je kot materin dedič postal montferraški gospod. Njegova fevdalna dinastija je vladala dlje kot cesarska veja v Konstantinoplu. Njegovo nasledstvo se je s poroko vključilo v družino Gonzaga, ki je vladala v Mantovski vojvodini. Nasledstvo je kasneje prešlo na lorenske vojvode, ki so postali predniki avstrijskih habsburško-lorenskih cesarjev.^[6]

Leta 1461 obnovljeno Bizantinsko cesarstvo je bilo mnogo šibkejše od cesarstva pred četrto križarsko vojno leta 1204. Paleologi niso bili deležni razkošja izolacije. Vedno bolj pomembne so postajale dinastične poroke in cesarske princese so se pretvorile v trgovsko blago. Da bi utrdil svoj položaj v Nikejskem cesarstvu se je kasnejši cesar Mhael VIII. poročil s Teodoro Paleologino, sorodnico družine Vatac Laskaris.

Mihaelova sestra in Andronikova in Teodorina hčerka Irena Paleologina je bila mati Marije Kantakuzene, soproge bolgarskega carja Konstantina Tiha in za njim Ivajla Bolgarskega.

Mihael VIII. je bil oče Konstantina, katerega sin Ivan je postal tast srbskega kralja Štefana Dečanskega.

Mihaelova hčerka Irena je bila poročena z Ivanom Asenom III. Bolgarskim, njena sestra Evdokija Paleologina pa Ivanom II. Komnenom Trabzonskim, sestra Teodora pa z Davidom VI. Gruzijskim.

Andronik II. Paleolog je bil poročen z Ano Ogrsko, hčerko ogrskega kralja Štefana V. in Elizabete Kumanske. Andronik in Ana sta bila starša Mihaela IX. Paleologa. Slednji je bil poročen z Rito Armensko, princeso Kilikijske Armenije, hčerko Leona III. Armenskega in Keran Armenske.

Njegov sin, vnuk Andronika II., je bil Andronik III. Njegova hčerka Teodora Paleologina je bila poročena z bolgarskima carjema Teodorom Svetoslavom in Mihaelom Šišmanom. Njena hčerka Ana Paleologina je bila poročena najprej z epirskim despotom Tomažem I. Komnen Dukas in nato z njegovim naslednikom Nikolajem Orsinijem, grofom Kefalonije.

Andronik II. je imel s svojo drugo ženo Ireno Montferraško hčerko Simonis, bodočo ženo Štefana Milutina Srbskega. Njun sin, montferraški markiz Teodor I., je po materi nasledil Montferrat. Njegova rodbina se je kasneje s poroko vključila v rodbino Gonzaga, ki je vladala v Mantovi.

Andronik III. je bil poročen najprej z Ireno Brunsviško, ki je umrla brez preživelih otrok. Drugič je bil poročen z Ano Savojsko, potomko Balduina I. Konstantinopelskega. Z njo sta imela sina Ivana V. Paleologa. Ivan V. je bil prisiljen v poroko s Heleno Kantakuzeno, hčerko Ivana VI. Kantakuzena.

Ivan V. je želel dobiti odporo za odstavitev Ivana VI., zato je svojo sestro Marijo poročil s Frančiškom I. Gattilusijem, gospodom Lezbosa. Otok je ostal pod oblastjo Genovežanov do osmanske osvojitve leta 1462. Njuni potomci so postali del genovske aristokracije in predniki monaških knezov.

Andronik IV. Paleolog je bil poročen s Keraco Bolgarsko, hčerko bolgarskega carja Ivana Aleksandra.

Manuel II. Paleolog je bil poročen s Heleno Dragaš, hčerko Konstantina Dragaša, regionalnega vladarja razpuščenega Srbskega cesarstva.

Tomaž Paleolog je svojo hčerko Zojo poročil z Ivanom III. Ruskim.

Leta 1446 se je Zojina najstarejša sestra Helena Paleologina poročila s srbskim knezom Lazarjem Brankovićem. Njuni potomci so še nekaj časa vladali na Balkanu.

Tomaževa moška nasledstvena linija je kmalu izumrla.

Pod Paleologi (1261 – 1453) se je razdrobljeno Bizantinsko cesarstvo še vedno imelo za Rimsko cesarstvo, vendar se je začelo obračati k svoji grški dediščini. Za opis samega sebe je ponovno začelo uporabljati izraz Helen, ki je bil več stoletij sinonim za pogana. Dinastija je bila pokroviteljica književnosti in umetnosti. Med njeno vladavino je potekala tudi polemika o heziazmu.

Proti koncu vladavine Paleologov je bil največji in najbogatejši del cesarstva Morejski despotat (Peloponez), kjer so vladali člani njihove družine, pogosto tudi trije bratje hkrati. Čeprav so se pogosto prepirali med seboj, so bili običajno zelo zvesti cesarju v Konstantinoplu. Glavno mesto despotata je bila Mistra, velika trdnjava, ki so jo zgradili Paleologi blizu Šparte, njegovo ozemlje pa so obkrožali sovražni Benečani in Turki.

Paleologi so dvakrat poskušali ponovno združiti pravoslavno in katoliško cerkev v upanju, da jim bo Zahod pomagal obraniti cesarstvo pred Turki. Prvi poskus je opravil Mihael VIII. na drugem lyonskem koncilu leta 1274, drugega pa Ivan VIII. na ferrarsko-firenškem koncilu leta 1438-1439. Vsem poskusom združitve je ostro nasprotovala duhovščina in prebivalstvo.

Paleologi so imeli zveze po celi Evropi. Poročali so se v bolgarske, gruzijske in srbske vladarske družine in plemiške družine v Trabzonu, Epirju, Genovski republiki, Montferratu in Moskvi.