Seznam danskih vladarjev

Kralj Danske
Kralj Danske
Konge af Danmark
	Kraljevi grb Danske
Na položaju
	Friderik X. Danski; od 14. januarja 2024
Podatki
Dedič	Kristjan
Prvi nosilec	Ongendus (prvi poimensko znani kralj)
Uveljavitev	710
Imenuje	deden naziv
Spletna stran	www.kongehuset.dk

To je seznam danski kraljev, torej seznam kraljev in kraljic, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije. Ta obsega naslednje:

Kraljevina Danska (do leta 1396)
- personalna unija Danske in Norveške (1380-1396)
- Kalmarska unija (1397-1536)
  - danski kralji, ki so (včasih uspešno) zahtevali švedsko krono (1397-1523)
  - danski kralji, ki so (običajno uspešno) zahtevali norveško krono (1397-1536)
Kraljevina Danska-Norveška (1536-1814)
Kraljevina Danska (1814 do sedanjosti)
- skupaj z Islandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Samostojna v personalni uniji z Dansko 1918-1944. Neodvisna republika od 1944)
- skupaj z Grenlandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Efektivna danska oblast se je začela leta 1721).
- skupaj s Ferskimi otoki (od unije Danske in Norveške leta 1387)

Harthaknut, oče Gorma starejšega, je prvi danski kralj, ki je zanesljivo prava oseba. Vsi vladarji pred njim so dvomljivi. Danska ima eno najdlje vladajočih neprekinjenih nasledstvenih linij na svetu, starejša je samo Japonska.

Oldenburgi so nosili dansko krono od leta 1448 do 1863, ko jo je prevzela hiša Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Kraljevina je bila volilna do leta 1660 in do 1864 je bila skoraj ves čas v personalni uniji z grofijama Schleswig in Holstein. Danska imena so podana v oklepajih.

Seznam danskih monarhov

Roar : 6. stoletje (pol-legendarni danski kralj)
Angantyr : 7. stoletje - 8. stoletje (vladal ok. 710–738)
Hemming : 8. stoletje - 812 (vladal 810–812 )
Sigfred : 8. stoletje - 812 in Anulo (vladal 812 (z nasprotovanjem))
Harald Klak (ok. 785–ok. 852) in Ragnfred (vladal 812–813, 819–827)
Horik I. : konec 8. stoletja–854 (vladal 813–854)
Horik II. : 9. stoletje - umrl ok. 870 (vladal 854–ok. 870)

Olafova hiša

Hišo je opisal Adam iz Bremna po pripovedovanju Svena Estridsona, ki je trdil, da jo je ustanovil Šved. Obstoj Sigtrygga Gnupassona potrjujejo runski kamni. Vendar pa danski zgodovinarji raje začenjajo seznam kraljev s prvimi kralji danske narodnosti.

okoli 900: Olaf (Hedeby)
10. stoletje: Gyrd in Gnupa
10. stoletje: Sigtrygg Gnupasson

Harthaknutova hiša (917- 1042)

917?−948? : Hartaknut I. (Canute I)
948?–958? : Gorm Starejši (Gorm den Gamle)
958 ali 959–986? : Harald I. (Harald I Blåtand)
986?–1014 : Sven I. (Svend I Tveskæg)
1014–1018 : Harald II. (Harald II Svendsen)
1018–1035 : Knut Veliki (Knud II den Store)
1035–1042 : Knut III. Danski (Knud III Hardeknud)

Hiša Fairhair (1042 - 1047)

1042–1047 : Magnus I. (Magnus den Gode)

Hiša Estridson (1047 - 1448)

1047-1076 : Sven Estridson (Svend II Estridsen)
1076-1080 : Harald III. (Harald III Hen)
1080-1086 : Knut Svetnik (Knud IV den Hellige)
1086-1095 : Olaf I. (Oluf I Hunger)
1095-1103 : Erik I. (Erik I Ejegod)
1104-1134 : Nikolaj Danski (Niels)
1134-1137 : Erik II. (Erik II Emune)
1137-1146 : Erik III. (Erik III Lam)
1140-1143 : Olaf II. (Oluf II)
1146-1157 : Sven III. (Svend III Grathe), Knut V. (Knud V) in Valdemar Veliki (Valdemar I den Store)
1157-1182 : Valdemar Veliki, (Valdemar I den Store)
1182-1202 : Knut IV. (Knud VI)
1202-1241 : Valdemar II. Zmagoviti (Valdemar II Sejr)
1241-1250 : Erik IV. (Erik IV Plovpenning)
1250-1252 : Abel (Abel)
1252-1259 : Krištof I. (Christoffer I)
1259-1286 : Erik V. (Erik V Glipping)
1286-1320 : Erik VI. (Erik VI Menved)
1320-1326 : Krištof II. (Christoffer II)
1326-1329 : Valdemar III. (Valdemar III)
1329-1332 : Krištof II. (Christoffer II)
1332-1340 : (nihče) (medvladje)
1340-1376 : Valdemar IV. (Valdemar IV Atterdag)
1376-1387 : Olaf III. (Oluf III)
1387-1412 : Margareta I. (Margrete I)
1412-1439 : Erik VII. Pomeranski (Erik VII af Pommern)
1440-1448 : Krištof III. (Christoffer III af Bayern)

Hiša Oldenburg (1448 - 1863)

1448-1481 : Kristjan I. (Christian I)
1481-1513 : Ivan (Hans)
1513-1523 : Kristjan II. (Christian II)
1523-1533 : Friderik I. (Frederik I)
1534-1559 : Kristjan III. (Christian III)
1559-1588 : Friderik II. (Frederik II)
1588-1648 : Kristjan IV. (Christian IV)
1648-1670 : Friderik III. (Frederik III)
1670-1699 : Kristjan V. (Christian V)
1699-1730 : Friderik IV. (Frederik IV)
1730-1746 : Kristjan VI. (Christian VI)
1746-1766 : Friderik V. (Frederik V)
1766-1808 : Kristjan VII. (Christian VII)
1808-1839 : Friderik VI. (Frederik VI)
1839-1848 : Kristjan VIII. (Christian VIII)
1848-1863 : Friderik VII. (Frederik VII)

Hiša Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg (1863 - )

Nasledstvo na danski prestol

Danska od leta 2009 uporablja absolutno primogenituro, kar pomeni, da sinovi nimajo več prednosti pred hčerkami. Nasledi najstarejši otrok ne glede na spol. Prestolonaslednik Friderik je januarja 2024 zasedel prestol kot starejši od obeh sinov kraljice Margarete II.

Kralj Friderik IX. (1899–1972)
- Kraljica Margareta II. (rojena 1940) (abdicirala v začetku leta 2024)
  - (1) Friderik, danski prestolonaslednik (r. 1968),^[1]^[2] kralj Friderik X. od 14. januarja 2024
    - (2) Princ Kristjan (r. 2005)^[1]^[3]
    - (3) Princesa Izabela (r. 2007)^[1]^[4]
    - (4) Princ Vincent (r. 2011)^[1]^[5]
    - (5) Princesa Jožefina (r. 2011)^[1]^[6]
  - (6) Princ Joakim (r. 1969)^[1]^[7]
    - (7) Princ Nikolaj (r. 1999)^[1]^[8]
    - (8) Princ Feliks (r. 2002)^[1]^[9]
    - (9) Princ Henrik (r. 2009)^[1]^[10]
    - (10) Princesa Atena (r. 2012)^[1]^[11]
- (11) Princesa Benedikta (r. 1944)^[1]^[12]
  - Gustav, princ Sayn-Wittgenstein-Berleburški (r. 1969)^[12]
  - Princesa Alexandra Sayn-Wittgenstein-Berleburška (r. 1970)^[12]
    - Grof Richard von Pfeil und Klein-Ellguth (r. 1999)^[12]
    - Grofica Ingrid von Pfeil und Klein-Ellguth (r. 2003)^[12]
  - Princesa Nathalie Sayn-Wittgenstein-Berleburška (r. 1975)^[12]
    - Konstantin Johannsmann (r. 2010)^[12]
    - Louise Johannsmann (r. 2015)^[12]

Otroci princese Benedikte niso v dednem nasledstvu, ker niso bili vzgojeni na danskih tleh.

Sklici

↑ ^1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 »Kraljeva hiša - Danska monarhija«. www.kongehuset.dk. Danish Royal Court. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2014. Pridobljeno 2. junija 2015. Prestol lahko podedujejo potomci kralja Kristjana X. in kraljice Aleksandre
↑ »Njegova kraljeva visokost prestolonaslednik«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Prestolonaslednik je sin kraljice Margarete II. in princa Henrika Danskega. Je v liniji dednega nasledstva na prestol in je regent, kadar je kraljica v tujini.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Kristjan«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Kristjan je vključen v linijo nasledstva na danski prestol takoj za prestolonaslednikom.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Izabela«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Izabela je vključena v dedno linijo nasledstva na dabski prestol takoj za princem Kristjanom.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Vincent«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2013. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Vincent je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princeso Izabelo.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Jožefina«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Jožefina je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princem Vincentom.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Joacim«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Joacim je sin kraljica Margarete II. in princa Henrika Danskega. Vključen je v dedno linijo nasledstva na danski prestol in lahko deluje kot regent, ko sta kraljica in prestolonaslednik v tujini.
↑ »Njegova visokost princ Nikolaj«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Nikolaj je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
↑ »Njegova visokost princ Feliks«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Feliks je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
↑ »Njegova visokost princ Henrik«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Henrik je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Atena«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2013. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Atena je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
↑ ^12,0 ^12,1 ^12,2 ^12,3 ^12,4 ^12,5 ^12,6 ^12,7 »Njena kraljeva visokost princesa Benedikta«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2013.

Glej tudi

Seznam predsednikov vlade Danske

[kongehuset-1] 1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 »Kraljeva hiša - Danska monarhija«. www.kongehuset.dk. Danish Royal Court. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2014. Pridobljeno 2. junija 2015. Prestol lahko podedujejo potomci kralja Kristjana X. in kraljice Aleksandre

[fred-2] »Njegova kraljeva visokost prestolonaslednik«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Prestolonaslednik je sin kraljice Margarete II. in princa Henrika Danskega. Je v liniji dednega nasledstva na prestol in je regent, kadar je kraljica v tujini.

[chris-3] »Njegova kraljeva visokost princ Kristjan«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Kristjan je vključen v linijo nasledstva na danski prestol takoj za prestolonaslednikom.

[izzi-4] »Njena kraljeva visokost princesa Izabela«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Izabela je vključena v dedno linijo nasledstva na dabski prestol takoj za princem Kristjanom.

[vince-5] »Njegova kraljeva visokost princ Vincent«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2013. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Vincent je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princeso Izabelo.

[jos-6] »Njena kraljeva visokost princesa Jožefina«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2014. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Jožefina je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princem Vincentom.

[joac-7] »Njegova kraljeva visokost princ Joacim«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Joacim je sin kraljica Margarete II. in princa Henrika Danskega. Vključen je v dedno linijo nasledstva na danski prestol in lahko deluje kot regent, ko sta kraljica in prestolonaslednik v tujini.

[nicky-8] »Njegova visokost princ Nikolaj«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Nikolaj je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.

[felix-9] »Njegova visokost princ Feliks«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Feliks je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.

[harry-10] »Njegova visokost princ Henrik«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2015. Princ Henrik je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.

[athena-11] »Njena kraljeva visokost princesa Atena«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2013. Pridobljeno 3. junija 2015. Princesa Atena je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol.

[benedikte-12] 12,0 ^12,1 ^12,2 ^12,3 ^12,4 ^12,5 ^12,6 ^12,7 »Njena kraljeva visokost princesa Benedikta«. Danski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2015. Pridobljeno 3. junija 2013.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]