[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Pojdi na vsebino

Mašrabija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ganarija v Tuniziji
Tradicionalni "mašrabija" balkon v Kairu (fotografija iz 19. stoletja)

Mašrabija (arabsko: مشربية‎), tudi shanshūl (شنشول) ali rūshān (روشان), je arhitekturni element, ki je značilen za tradicionalno arhitekturo v islamskem svetu[1] in širše. V turščini se imenuje şahnişin, iz perzijščine in to je bilo prevzeto v grščino kot sachnisi.

Je vrsta štrlečega okna v zgornjih nadstropjih stavbe, zaprtega z izrezljano leseno mrežo, včasih obogateno z vitrajem. Tradicionalno so ga uporabljali za lovljenje vetra in pasivno hlajenje; vanj so postavili kozarce in posode z vodo, da so povzročili hlajenje z izhlapevanjem.[2]

Uporabljali so ga od srednjega veka do 20. stoletja. Najpogosteje se uporablja na ulični strani stavbe; lahko pa se uporablja tudi interno na sahn - dvoriščni strani.[3]

Izraz mašrabija se včasih uporablja za podobne rešetke drugje, na primer v tablinum v rimski arhitekturi.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Izraz mašrabija izhaja iz triliteralnega korena Š-R-B, ki na splošno označuje pitje ali vpijanje. Za njegovo ime obstajata dve teoriji:[4]

  1. Pogostejša teorija je, da je izraz izpeljan iz arabske besede šaraba (kar pomeni piti), ker je bil prostor uporabljen za majhno leseno polico, kjer so bili shranjeni lonci s pitno vodo. Polica je bila obdana z lesom in nameščena pri oknu, da je ostala voda hladna. Kasneje se je ta polica razvijala, dokler ni postala del prostora s polnim ohišjem in obdržala ime kljub radikalni spremembi uporabe.
  2. Manj pogosta teorija je, da je bilo ime prvotno mašrafija, in izhaja iz glagola šrafa, kar pomeni spregledati ali opazovati. Skozi stoletja se je ime počasi spreminjalo zaradi spremembe zvoka in vpliva drugih jezikov.

V nekaterih delih arabskega sveta je mašrabija lahko znana kot tarima, rūshān ali šanašel.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Mašrabija v palači Bayt Al-Razzaz
Stanovanjska ulica v zgodovinskem Kairu, obdana s hišami z balkoni mašrabija (fotografija iz 19. stoletja)

Izvor mašrabij je mogoče najti v koptskih cerkvah v Egiptu. Les, ki so ga uporabljali za mašrabije, so podedovali od starih Egipčanov, ki so les uporabljali za svoja vrata in za gradnjo strehe svojih hiš.[6] Mašrabije, ki so ostale v mestih Bližnjega vzhoda, so bile večinoma zgrajene v poznem 19. stoletju in v začetku do sredine 20. stoletja, vendar so nekatere stare tristo do štiristo let. Ohranjen primer starodavne rezidence, ki vključuje mašrabijo, je Bayt al-Razzaz, dvonadstropni dvorec iz obdobja mamelukov v Kairu.[7]

V Iraku so v 1920-ih in 1930-ih letih na načrte rešetke vplivala gibanja Art nouveau in Art déco tistega časa.

Mašrabije so skupaj z drugimi izrazitimi značilnostmi zgodovinske islamske arhitekture v prvih desetletij 20. stoletja rušili kot del programa modernizacije po vsem arabskem svetu.[8] V Bagdadu so se člani umetniške skupnosti bali, da bo domača arhitektura trajno izgubljena in so sprejeli ukrepe za njihovo ohranitev.[9] Arhitekt Rifat Chadirji in njegov oče Kamil sta fotografirala strukture in spomenike po Iraku in Savdski regiji ter izdala knjigo fotografij.[10] Umetnica in učiteljica, Lorna Selim, je skicirala te zgradbe z njihovo dekorativno mašrabijo in svoje študente na Bagdadskem inštitutu za arhitekturo popeljala na ulice in obrežje Bagdada, da bi skicirala ljudske strukture, in ocenila njihov pomen.[11] Takšne pobude so prispevale k ponovnemu zanimanju za tradicionalne prakse kot sredstva za izgradnjo trajnostnih bivališč v težkih podnebnih razmerah.[12]

Konstrukcija

[uredi | uredi kodo]
Rešetke v hiši Bayt Al-Suhaymi v Kairu, Egipt

Tradicionalno so hiše zgrajene iz nežgane ali žgane opeke ali kamna ali kombinacije. Lesene hiše niso priljubljene in jih skoraj ne najdemo. Višine stavb v mestnem okolju se gibljejo od dveh do petih nadstropij (čeprav lahko jemenske hiše dosežejo do sedem nadstropij) z mašrabijami na drugem nivoju in višje. Strehe so običajno zgrajene z lesenimi ali jeklenimi tramovi, med katerimi so območja zapolnjena z opeko v polobokanem slogu. Te tramove so razširili čez ulico, kar je povečalo tloris zgornjega nadstropja. Zgornje nadstropje je nato ograjeno z rešetkami in pokrito z lesom. Projekcija je konzola in ne nosi teže tradicionalnih gradbenih materialov.

Obstajajo različne vrste mašrabij, zasnova rešetke pa se razlikuje od regije do regije. Večina je zaprtih, kjer je rešetka obložena z vitraži in je del mašrabije zasnovan tako, da se odpira kot okno, pogosto drsno okno, da se prihrani prostor; v tem primeru je vsebovana površina del prostorov v zgornjem nadstropju, s čimer se poveča tloris. Nekatere mašrabije so odprte in niso obložene s steklom; mašrabija deluje kot balkon. Včasih je leseni del zmanjšan, zaradi česar je mašrabija podobna običajnemu pokritemu balkonu; ta tip se večinoma uporablja, če je hiša obrnjena proti odprti pokrajini, kot je reka, pečina pod njo ali preprosto kmetija, ne pa druge hiše.[13]

Zgodaj zjutraj leta 1967 na ulici Strait v Valletti, ki prikazuje številne gallarije.

Pojavi

[uredi | uredi kodo]

Mašrabije so se večinoma uporabljale v hišah in palačah, včasih tudi v javnih zgradbah, kot so bolnišnice, gostilne, šole in vladne zgradbe. Po navadi so povezane s hišami urbanih elitnih razredov. Najdemo jih večinoma v Mašriku – torej v vzhodnem delu arabskega sveta, nekaj vrst podobnih oken pa najdemo tudi v Magrebu (zahodni del arabskega sveta). Zelo razširjene so v Iraku, Iranu, Levantu, Hidžazu in Egiptu. V Basri, kjer so zelo razširjene, so znane kot šanaššel (ali šanašil) do te mere, da se Basra pogosto imenuje "mesto Šanašil". V Basri še vedno stoji približno 400 tradicionalnih stavb.[14]

Na Malti so mašrabije precej pogoste, zlasti v gostih mestnih območjih (imenijejo jih muxrabija). Običajno so narejene iz lesa in imajo steklena okna, obstajajo pa tudi različice iz kamna [15] ali aluminija. Morda bi lahko izvirale iz približno 10. stoletja med arabsko okupacijo otokov. Sodobna beseda za to v malteškem jeziku je gallarija, ki je italskega izvora.[16] Malteške oblasti so jih leta 2016 priznale kot predhodnice ikoničnega zaprtega balkona [17] ali "gallarija" in so skupno 36 starodavnih mašrabij razglasile kot zaščitene 2. stopnje.[17]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]
Ulica v Kairu, ki prikazuje stanovanjske stavbe z mašrabijami iz Okoli sveta s Philipom Phillipsom, pojočim romarjem, 1887

Družbena

[uredi | uredi kodo]

Eden glavnih namenov mašrabije je zasebnost, bistveni vidik arabske in muslimanske kulture.[18]   Z okna mašrabije lahko stanovalci dobijo dober pogled na ulico, ne da bi bili vidni.[19]

Mašrabija je bila sestavni del arabskega življenjskega sloga. Običajno ljudje niso spali v nobeni od teh sob, temveč so vzeli svoje vzmetnice in se preselili na območja, ki so nudila največje udobje glede na letni čas: pozimi v mašrabijo (ali šanašil), spomladi na dvorišče ali v obokane kleti poleti.[20]

Okoljska

[uredi | uredi kodo]
Ta qulla se lahko postavi v mašrabijo za pasivno hlajenje

Leseni zaslon z okni, ki se odprejo, daje senco in ščiti pred vročim poletnim soncem, hkrati pa omogoča pretok hladnega zraka z ulice. Rešetke imajo običajno manjše odprtine v spodnjem delu in večje odprtine v višjih delih, zato je prepih nad glavo hiter in počasen v spodnjih delih. To zagotavlja znatno količino zraka, ki se premika v prostoru, ne da bi pri tem povzročal nelagodje. Klimatske lastnosti okna se običajno izboljšajo z namestitvijo posode z vodo na tem območju, kar omogoča hlajenje zraka z izhlapevanjem, ko prehaja čez posode.[21]

Konzola mašrabije dosega več namenov: omogoča vstop zraka s treh strani, tudi če veter zunaj piha vzporedno s fasado hiše; služi ulici in soseski, saj vrsta načrtovanih mašrabij zagotavlja zavetje tistim na ulicah pred dežjem ali soncem. Senca v običajno ozkih ulicah ohladi zrak na ulici in povečala tlak v nasprotju z zrakom v sahnu, ki je odprt za sonce, zaradi česar je večja verjetnost, da bo zrak tekel proti sahnu skozi prostore hiše; mašrabija zagotavlja tudi zaščito in senco za okna v pritličju, ki so ravna in običajno nezaščitena.[22]

Arhitekturna

[uredi | uredi kodo]
Mašrabija iz Kaira v 1800-ih od znotraj, kot prizorišče za namišljen prizor

Ena od glavnih arhitekturnih prednosti je popravljanje oblike odtisa zemljišča. Zaradi vijugastih in nepravilnih ulic so pogosto tudi parcele nepravilne oblike, hiše pa so pravilne kvadratne in pravokotne oblike. To bi povzročilo nepravilne oblike nekaterih prostorov in ustvarilo mrtve vogale. Konzola omogoča popravo oblik prostorov v zgornjih nadstropjih in s tem izkoriščenost celotnega zemljišča. Prav tako poveča uporabni prostor brez povečanja velikosti parcele.

Na ulični strani so poleg svoje okrasne prednosti mašrabije služile kot ograditev od ulice in močnejšega človeškega posega.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Fathy Ashour, Ayman (2018). »Islamic Architectural Heritage: Mashrabiya«. V Passerini, G. (ur.). Islamic Heritage Architecture and Art II. WIT Press. str. 245–254. ISBN 9781784662516.
  2. ↑ Fathy, Hassan. »The wind factor in air movement«. Natural Energy and Vernacular Architecture.
  3. ↑ Mohamed, Jehan (2015). »The Traditional Arts and Crafts of Turnery or Mashrabiya« (PDF). Rutgers. In partial fulfillment of M.A.: 1–33.
  4. ↑ Azzopardi, Joe (april 2012). »A Survey of the Maltese Muxrabijiet« (PDF). Vigilo. Valletta: Din l-Art Helwa (41): 26–33. ISSN 1026-132X. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. novembra 2015.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ Saeed, M., A Portal in Space, University of Texas Press, 2016, p. 23
  6. ↑ »Mashrabiya History and Spread«. ABIYA (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2021. Pridobljeno 16. februarja 2021.
  7. ↑ Williams, C., Islamic Monuments in Cairo: The Practical Guide, American University in Cairo Press, 2008, p. 89
  8. ↑ Pieri, C., "Baghdad 1921-1958. Reflections on History as a ”strategy of vigilance”," Mona Deeb, World Congress for Middle-Eastern Studies, June, 2005, Amman, Jordan. Al-Nashra, vol. 8, no 1-2, pp.69-93, 2006
  9. ↑ Al-Khalil, S. and Makiya, K., The Monument: Art, Vulgarity, and Responsibility in Iraq, University of California Press, 1991, p. 95
  10. ↑ Chadirji, R., The Photographs of Kamil Chadirji: Social Life in the Middle East, 1920-1940, London, I.B. Tauris, 1995
  11. ↑ Selim, L., in correspondence with website by author of Memories of Eden, Online:
  12. ↑ Edwards, B., Sibley, M., Land, P. and Hakmi, M. (eds), Courtyard Housing: Past, Present and Future, Taylor & Francis, 2006, p. 242
  13. ↑ Abdel-Gawad, A., Veiling Architecture: Decoration of Domestic Buildings in Upper Egypt 1672-1950, American University in Cairo Press, 2012, pp 6-10
  14. ↑ Jameel, K., "In 'city of shanasheel', Iraqi heritage crumbles from budgetary neglect," 'Ruwah, 27 March 2018 Online:
  15. ↑ Azzopardi, Joe (15. november 2015). »A survey of the Maltese Muxrabijiet« (PDF). Vigilo. DIN L‐ART ÓELWA (National Trust of Malta). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. novembra 2015.
  16. ↑ »Architectural Icon: The Traditional Maltese Balcony«. Planning Authority. 6. marec 2019. Pridobljeno 12. aprila 2019.
  17. ↑ »The Malta Government Gazette« (PDF). Government of Malta. 18. november 2016. Pridobljeno 12. aprila 2019.
  18. ↑ Abdel-Gawad, Ahmed (2012). Veiling Architecture: Decoration of Domestic Buildings in Upper Egypt 1672-1950. Cairo: American University in Cairo Press. ISBN 978-977-416-487-3.
  19. ↑ »Looking at the world outside«. Times of Malta. 30. september 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2015.
  20. ↑ Viorst, M., Sandcastles: The Arabs in Search of the Modern World, Syracuse University Press, 1995, p. 8; Tabbaa, Y. and Mervin, S., Najaf, the Gate of Wisdom, UNESCO, 2014, p. 69
  21. ↑ Vakilinezhad, R., Mofidi, M and Mehdizadeh, S., "Shanashil: A sustainable element to balance light, view, and thermal comfort," International Journal of Environmental Sustainability, vol. 8, 2013
  22. ↑ Almusaed, A., Biophilic and Bioclimatic Architecture: Analytical Therapy for the Next Generation of Passive Sustainable Architecture, Springer Science & Business Media, 2010, pp 241-42

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mašrabija.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mašrabija&oldid=6279440«