Jurij Amastridski

Jurij Amastridski (starogrško Γεώργιος ὁ Ἀμάστριδος) je bil bizantinski menih in proti svoji volji škof Amastride, * 750-760, Kromna, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo, † 802/807, Amastrida, Paflagonija, Bizantinsko cesarstvo.

Rojen je bil sredi 8. stoletja v Kromni pri Amastridi v družini lokalnega plemiča.^[1][2]

Kot mladenič je začel kariero v cerkveni upravi, a jo je zapustil in postal puščavnik na gori Agrioserike. Kasneje se je pridružil cenobitski samostanski skupnosti v Bonisi.^[1][2] Ko se je okoli leta 790 izpraznil sedež škofa v Amastridi, ga je carigrajski patriarh Tarasij imenoval za škofa, čeprav je cesar dajal prednost drugemu kandidatu.^[1]

Za škofa je bil posvečen v Carigradu. Med škofovanjem v Amastridi je predsedoval odboru za vrnitev posmrtnih ostankov Janeza Gotijskega v njegovo rojstno mesto Partenija na Krimu. Jurij je umrl na začetku vladavine cesarja Nikeforja I., katerega velik zagovornik je bil.

V pravoslavni liturgiji je priznan kot svetnik, ki se praznuje 21. februarja.^[1][2]

Jurij je predmet hagiografije, ohranjene v enem samem rokopisu iz 10. stoletja.^[1] V njej se mu pripisuje več čudežev, med drugim da je rešil Amastrido pred napadom dotlej neznanih Rusov.^[1][2]

Točnost tega podatka je vprašljiva in odvisna od datuma njegovega zapisa. Dogodek bi lahko bil povezan z napadom Rusov na Carigrad leta 860.^[2]

Jurij je bil tesno povezan s cesarico Ireno Atensko in cesarjem Nikiforjem I., zato je njegova hagiografija omembe vredna še zlasti zaradi "pomanjkanja protiikonoklastičnih invektiv".^[1] Nekaj podrobnosti v hagiografiji kaže, da bi lahko bila napisana proti koncu 10. stoletja.^[2]