[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Pojdi na vsebino

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Portret
RojstvoJohann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
31. oktober 1835({{padleft:1835|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Berlin[4][5]
Smrt20. avgust 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (81 let)
Starnberg[d][2], München[5]
Državljanstvo Nemško cesarstvo
Poklickemik, univerzitetni učitelj

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Von Baeyer je najprej študiral matematiko in fiziko na Univerzi v Berlinu, nato kemijo pri Robertu Wilhelmu Bunsenu v Berlinu. Po diplomi je delal v laboratoriju Friedricha Kekuléja von Stradonitza v Heidelbergu. Leta 1858 je bil habilitiran in leta 1860 začel poučevati na obrtnem inštitutu v Berlinu. Od leta 1871 je bil profesor za kemijo v Strasbourgu, od leta 1875 pa na Univerzi v Münchnu kot naslednik Justusa von Liebiga.

Dosežki in delo

[uredi | uredi kodo]

Von Baeyer je leta 1864 prvič sintetiziral barbiturno kislino, osnovne zmesi barbituratov. K teoretični kemiji je prispeval teorijo 'napetosti' (Spannung) trojnih vezi in majhnih ogljikovih obročev.

Leta 1872 je opisal polikondenzacijo fenola in formaldehida. Kasneje je na tem področju leta 1907 Leo Hendrik Baekeland odkril bakelit.

V laboratoriju je leta 1878 prvi sintetiziral indigo.

Poleg tega je proučeval sečno kislino, benzen, terpen in druge snovi

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba (Royal Society) iz Londona mu je leta 1881 za delo o indigu podelila Davyjevo medaljo

Leta 1885 so ga povzdignili v plemiški stan.

Od Društva nemških kemikov je leta 1903 kot prvi prejel Liebigov kovanec za zasluge.

Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi.

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1911 v neenakomernih presledkih podeljujejo Nagrado Adolfa von Baeyerja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118646346 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  5. ↑ 5,0 5,1 www.accademiadellescienze.it


Stub icon

Ta članek o kemiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Johann_Friedrich_Wilhelm_Adolf_von_Baeyer&oldid=4745856«