Klavžar
| Klavžar | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Geronticus eremita (Linnaeus, 1758) |
Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.
Veliki gladko črni klavžar ima razpon peruti od 120 do 135 cm in povprečno težo 1 do 1,5 kg. Ta 70 do 80 cm dolga vrsta ima neoperjeno rdečo glavo in dolgi ukrivljeni rdeči kljun. Gnezdi v kolonijah na klifih v skalnatih predelih jugovzhodne Anatolije, puščavah Srednjega vzhoda in Afrike. Leže 2 do 3 jajca, prehranjuje pa se z žuželkami in manjšimi živalmi.
Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu, Severni Afriki in tudi na ozemljih vse do Alp, čeprav je tukaj pred 400 leti izumrl.[2] Nedavno so odkrili njegova prezimovalna območja v delih Sudana, Etiopije, Eritreje in morda delih Somalije, Jemna in Saudove Arabije.
Vrsto so nekdaj zelo cenili faraoni v starem Egiptu, sedaj pa je uradno skrajno ogrožena vrsta. Populacijo v divjini ocenjujejo na 420 in približno 1500 v ujetništvu (2004). Stalno ostaja le v Maroku, Turčiji in Siriji.
Klavžarja je zaradi ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo občasno mogoče opaziti tudi v Sloveniji, npr. jeseni 2021 v Ilirski Bistrici ali pomladi 2023 v Postojni, oktobra 2023 v Dolenjem Jezeru. Domneva se, da je bil v srednjem veku na Krasu, v Istri in v Dalmaciji pogosta ptica[3] in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log - Dragomer.
Slovenščina ima zelo staro domače ime zanj, pred pozabo ga je okrog leta 1797 v pripisih k Scopolijevemu delu o ptičih[4] rešil Žiga Zois. Ime izhaja iz nemške besede za samotarja, puščavnika Klausner, kar je tudi v njegovem latinskem imenu eremita in se nanaša na njegova odmaknjena, skalnata gnezdišča. Povezano je tudi z izpričanim zgodovinskim nemškim imenom Klausrapp (Rapp je južnonemška oblika za vrano).[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2013). »Geronticus eremita«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 18. maja 2014.
- ↑ Šuligoj, Boris (2. september 2008). »Po 300 letih ali več spet v Sloveniji«. Delo.si.
- ↑ Perco, Fabio; Tout, Paul (2001). »Notes on recent discoveries regarding the presence of the northern bald ibis Geronticus eremita in the upper adriatic region« [Zapiski o nedavnih odkritjih znamenj o pojavljanju klavžarja Geronticus eremita v območju gornjega Jadrana]. Acrocephalus (v angleščini). Society for Observation and Study of Birds of Slovenia. 22 (106/107). ISSN 0351-2851.
- ↑ Gregori, Janez (2008). »Joannes A. Scopoli, njegovi »Descriptiones avium (1769)« in kranjska imena ptičev«. Scopolia (65): 6.
- ↑ Jančar, Tomaž; Bračko, Franc; Grošelj, Peter; Mihelič, Tomaž; Tome, Davorin; Trilar, Tomi; Vrezec, Al (1999). »Imenik ptic zahodne Palearktike«. Acrocephalus. str. 103.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
