Kasiterit

Kasiterit
Kasiterit z muskovitom iz Xuebaodinga, provinca Sečuan, Kitajska; velikost: 100 x 95 mm, 1128 g)
Splošno
Kategorija	IV. razred: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	SnO2
Strunzova klasifikacija	04.DB.05
Klasifikacija DANA	4.4.1.5
Kristalna simetrija	tetragonalna 4/m 2/m 2/m
Osnovna celica	a = 4,7382(4) Å, c = 3,1871(1) Å, Z=2
Lastnosti
Barva	črna, rjavkasto črna, rdečkasto rjava, rdeča, rumena, siva, bela; redko brezbarven
Kristalni habit	piramiden, prizmatičen, radialno žarkast, grobo do finozrnat, masiven
Kristalni sistem	tetragonalnani - ditetragonalno dipiramiden 4/m 2/m 2/m
Dvojčičenje	zelo pogosto na {011}; kontaktni in penetracijski dvojčki, kolenčasti in lamelarni
Razkolnost	nepopolna po {100}, nerazločna po {110}, cepljenje po {111} ali {011}
Lom	podškoljkast do neraven
Žilavost	krhek
Trdota	6–7
Sijaj	diamanten do diamantno kovinski, sijajen, na prelomih je lahko masten
Barva črte	bela do rjavkasta
Prozornost	svetlo obarvani primerki prozorni, temni primerki skoraj neprozorni, pogosto conirani
Specifična teža	6,98-7,1
Optične lastnosti	enoosen (+)
Lomni količnik	nω = 1,990-2,010, nε = 2,093-2,100
Dvolomnost	δ = 0,103
Pleohroizem	možni pleohroistični haloji; dvobarvnost v rumeni, zeleni, rdeči in rjavi barvi je pogosta ali je ni, včasih pa je zelo močna
Taljivost	ni taljiv
Topnost	netopen
Sklici	[1][2][3][4]

Kasiterit je kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO₂. Mineral je praviloma neprozoren, tenki kristali pa so lahko prosojni. Zaradi sijaja in več kristalnih ploskev se iz njega izdeluje cenjen nakit. Kasiterit je že od davnine glavna kositrova ruda in najpomembnejši vir kositra.^[1]

Glavna nahajališča kasiterita so aluvialne naplavine, ki vsebujejo obstojna nepreperela zrna kasiterita. Največje primarno nahajališče je v rudnikih kositrove rude v Boliviji, v katerih se kasiterit nahaja v hidrotermalnih žilah. Rudarjenje kositrove rude se razvija tudi v Ruandi, kjer so rudniki kositra, predvsem tisti v Walikaleju, glavni vzrok za konflikte v vzhodnih delih Demokratske republike Kongo.^[5][6]

V manjših količinah se pojavlja tudi v magmatskih kamninah. V žilah v bolivijskih rudnikih in izčrpanih rudnikih v Cornwallu je koncentriran v visokotemperaturnih kremenovih žilah in pegmatitih, povezanih z intruzivnim granitom. Žile pogosto vsebujejo tudi turmalin, topaz, fluorit, apatit, volframit, molibdenit in arzenopirit. Sedanji glavni vir kositrove rude so aluvialne naplavine v Maleziji, Tajski, Indoneziji, pokrajini Maakhir v Somaliji in Ruski federaciji. Za rudarjenje se uporabljajo hidravlične separacijske metode, ki temeljijo na visoki gostoti kositrove rude (približno 7,0 g/cm³).

Dvojčičenje kasiterita je zelo pogosto, kar je opazno na večini primerkov. Kót v značilnem dvojčku meri približno 60°. Grozdast ali ledvičast kasiterit se imenuje tudi »leseni kositer«.

Kakovostni kristali kasiterita so cenjeno zbirateljsko blago in surovina za izdelavo nakita.

Ime kasiterit izhaja ali iz grške besede κασσίτερος [kassíteros], ki pomeni kositer, ali iz feničanske besede Cassiterid, ki se je nanašala na Irsko in Britanijo. Slednji sta bili v antiki glavni vir kositra. Roman Ghirshman (1954) domneva, da beseda izvira iz imena antične pokrajine in ljudstva Kassites iz zahodnega in osrednjega Irana.