Kalmar

Kalmar
Kalmarska stolnica, vodni stolp v Bergi, Kalmarsko grad, Ölandski most in stari vodni stolp v središču mesta
Grb
Kalmar
Koordinati: 56°39′41″N 16°21′46″E / 56.66139°N 16.36278°E / 56.66139; 16.36278
Država	Švedska
Provinca	Småland
Okraj	Okraj Kalmar
Občina	Občina Kalmar
Površina [1]
• Mesto	19,50 km2
Nadm. višina	8 m
Prebivalstvo  (31. december 2010)[1]
• Mesto	36.392
• Gostota	1.866 preb./km2
• Metropolitansko obm.	61.533
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Postal code	39x xx
Omrežna skupina	(+46) 480
Spletna stran	kalmar.se

Kalmar je mesto ob Baltiku na jugovzhodnem Švedskem. Leta 2010 je imelo 36.392 prebivalcev.^[1] Mesto je središče Okraja Kalmar, ki ima 12 občin z 236.399 prebivalci (2015).

Od 13. do 17. stoletja je bil Kalmar eno od najpomembnejših švedskih mest. Od leta 1602 do 1913 je bil sedež škofije s svojim škofom. Stolnica iz leta 1792 je lep primer klasične arhitekture. V srednjem veku je bil utrjeno mesto s Kalmarskim gradom v središču. S sklenitvijo Roskildskega sporazuma leta 1658 se je njegov pomen zmanjšal do 19. stoletja, ko se je v mestu začela razvijati industrija. V mestu je nekaj oddelkov Lineusove universe.

Iz Kalmarja vodi preko Ölandskega mostu glavna cesta na otok Öland.

Področje Kalmarja je bilo naseljeno že v prazgodovini. Arheologi so med izkopavanji odkrili sledove kamenodobnih grobišč. Najstarejši sledovi mesta so iz 11. stoletja. Po srednjeveški ljudski pripovedki je norveški kralj Olaf II. svoje ladje preselil v Kalmar. Najstarejši mestni pečat je iz obdobja 1255-1267 in je najstarejši znani mestni pečat v Skandinaviji.

V 12. stoletju je bil zgrajen prvi grad z okroglim stražnim stolpom. Grad se je do 13. stoletja stalno dograjeval. Kraljica Margareta I. Danska je 13. julija 1397 v gradu sklicala skupščino danskih, norveških in švedskih državnih vrhov, ki so ustanovili tripartitno Kalmarsko unijo. Unija je trajala do leta 1523.

Kalmar je imel ugodno strateško lego v bližini danske meje, pristanišče, trgovsko mrežo in nekaj fevdov.

Z nazivom kalmarski krvavi ples sta povezana dva med seboj neodvisna dogodka. Prvi je bil leta 1505, ko je Ivan, kralj Danske, Norveške in Švedske, ukazal usmrtiti kalmarskega župana in cel mestni svet. Drugi je bil leta 1599 na ukaz vojvode Karla, ki je kasneje postal švedski kralj Karel IX.

V 1540. letih so prvi švedski kralj Gustav Vasa in njegova sinova Erik XIV. in Ivan III. grad prenovili v mogočnem renesančnem slogu, kakršen je še danes.

Kalmar je leta 1603 postal sedež škofije, ki je bila ukinjena leta 1915. Leta 1634 je bila ustanovljena Kalmarska grofija s središčem v Kalmarju. Leta 1660 se je začela po načrtih Nikodema Tessina starejšega graditi stolnica, posvečena leta 1703.

Z danskim obleganjem Kalmarskega gradu se je leta 1611 začela kalmarska vojna, ki je trajala do leta 1613. Leto 1611 se omenja kot najstrašnejše v kalmarski zgodovini, čeprav ni bilo edino. Največ krvi je bilo prelite v okolici gradu. Med skanijsko vojno v 1670. letih je mesto doživelo 22 obleganj, grad pa ni bil nikoli osvojen. Po sklenitvi Roskildskih sporazumov leta 1658 je strateški pomen Kalmarja začel upadati, ker se je švedska meja z Dansko pomaknila proti jugu. Švedski kralj je leta 1689 glavno bazo vojnega ladjevja preselil na jug v Karlskrono, s čimer je Kalmar izgubil status glavne švedske vojaške baze.

Sodobno mesto se je začelo graditi sredi 16. stoletja. Selitev iz starega v novo mesto je bila večinoma zaključena do leta 1658. Novo utrjeno mesto je bilo zgrajeno po tedanjih baročnih vzorcih. Stolnica in mestna hiša sta stali druga proti drugi na glavnem mestnem trgu Stortorget.

Stolnica je bila zgrajena po načrtih Nikodema Tessina starejšega in je ena od najvidnejših primerov baročnega klasicizma na Švedskem. Gradnja se je začela leta 1660, bila večkrat prekinjena, tudi zaradi skanijske vojne (1675-1679). Dokončana je bila leta 1703.