Frankenstein

Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. Prosimo, pomagajte ga izboljšati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izboljšajte njegovo postavitev. (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [razširi] na desni strani. Razlog za vključitev tega označevalca v tem članku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog=, npr: {{Wikificiraj|razlog=Vaš razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikioznačevalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge članke s pomočjo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za več informacij glej WP:POVEZAVA) in preverite, da vaše povezave kažejo, kakor ste pričakovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so večini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izboljšajte uvodni razdelek. Uredite naslove poglavij, kot je opisano v Slogovnem priročniku za postavitev strani. Dodajte infopolje, če je to za članek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje. Odstranite ta označevalec.

Frankenstein ali Sodobni Prometej je roman pisateljice Mary Shelley.

Prvič je bil izdan v Londonu leta 1818 in je roman, na katerega sta vplivala gotski roman in romantično gibanje. Je tudi svarilo pred človekovo predrznostjo in industrijsko revolucijo. Roman je imel velik vpliv na literaturo in popularno kulturo in je začel cel žanr srhljivih zgodb in filmov. Nekateri pisatelji, na primer Brian Aldiss, menijo, da je Frankenstein prvi znanstvenofantastični roman.

Roman govori o mladem švicarskem znanstveniku Victorju Frankensteinu, ki na v tistih časih ugledni univerzi v Ingolstadtu ustvari umetnega človeka. Victorju poskus uspe, vendar je umetni človek nasilna pošast, ki ubije Victorjevega brata Williama, bratovo ženo Elisabeth in prijatelja Henrija. Pošast je tudi kriva za smrt Victorjevega očeta Alphonsa in njegove služkinje Justine. Zanimivo je, da začetnice imen vseh žrtev tvorijo besedo jahve (Jahve je judovski naziv za Boga). Pošast je v romanu kljub svoji surovosti predstavljen kot čuteča in trpeča. Od svojega stvaritelja zaman zahteva podporo in odgovornost in to je vzrok njenemu nasilju. Svojega stvaritelja ne umori, pač pa mu prizadene neznosne duševne bolečine. Victor je na koncu prav tako osamljen kot je osamljena pošast.