[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Pojdi na vsebino

Edward Snowden

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edward Joseph Snowden
Portret
RojstvoEdward Joseph Snowden
21. junij 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…] (41 let)
Elizabeth City[d]
Državljanstvo ZDA
 Ruska federacija[4][5]
Poklicadministrator operacijskega sistema, obveščevalni častnik, varnostnik, žvižgač, oporečnik, računalnikar, obveščevalni analitik
PodpisPodpis

Edward Joseph Snowden, ameriški obveščevalec in žvižgač, * 21. junij 1983, Elizabeth City, Severna Karolina.

Snowden je bivši pogodbeni sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA, ki je junija leta 2013 razkril informacije o ameriškem nadzoru telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini.[6] Snowden je objavil različne strogo zaupne dokumente programov NSA, kamor sodi tudi t. i. nadzorni program PRISM.

Življenje in kariera

[uredi | uredi kodo]

Snowden se je rodil leta 1983 v Elizabeth City, v Severni Karolini. Njegov oče Lonnie Snowden je bil uslužbenec obalne straže, njegova mama Wendy Snowden pa uradnica na sodišču. Hotel je služiti svoji domovini kot član specialnih enot, vendar leta 2004 zaradi obeh zlomljenih nog ni opravil urjenja. Nato se je zaposlil v Centralni obveščevalni agenciji (CIA - Central Intelligence Agency). Pozneje je izstopil iz agencije in se leta 2009 zaposlil pri pogodbenem partnerju Nacionalne varnostne agencije (NSA – National Security Agency), v podjetju Dell, ki upravlja računalniške sisteme za več vladnih agencij. Zaradi zelo dobrega opravljanja dela in reševanja problemov je dobil dostop do vseh podatkovnih baz NSA.[7]

Leta 2013 se je Snowden odločil, da kopira in širši javnosti razkrije podatke Nacionalne varnostne agencije. To je storil v prepričanju, da si ljudje zaslužijo vedeti, kaj počne NSA ter da jih nadzorujejo brez njihovega vedenja in vdirajo v njihovo zasebnost.

V času, ko so mediji objavljali zgodbe, se je Snowden skrival v Hongkongu. Pozneje je iz Hongkonga z letalom odletel v Moskvo. ZDA so mu preklicale potni list in zahtevale njegovo izročitev, vendar mu je Rusija ponudila enoletni azil z možnostjo podaljševanja. Do danes naj bi živel v Rusiji.[8]

Ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA) je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni leta 1952. Ustanovili so jo, da bi lahko pridobivali in analizirali informacije ter dekodirali šifrirana sporočila. Vse to pa z namenom ubranitve oziroma preprečitve terorističnih napadov.[9]

Po tem, ko je Snowden predal podatke NSA novinarjem, so ti razkrili dokumente, s katerimi so dokazovali, kaj naj bi Agencija počela, brez vedenja javnosti. Ti dokumenti govorijo o:

  • Programu Prism, s katerim so zbirali vsebino devetih spletnih podjetij, med njimi Google, Skype, Facebook, Yahoo. Če bi program PRISM zatajil, bi NSA vdrla v podatkovni center podjetja Google in Yahoo;
  • programu MYSTIC, ki prestreže telefonske klice v dveh državah, Bahamih in Afganistanu;
  • sistemu XKeyscore, ki ga uporabljajo za iskanje podatkov po internetu;
  • programu Tempora, preko katerega sodelujeta GCHQ (britanska vohunska agencija) in NSA. GCHQ je podtikal optične kable po vsem svetu za prestrezanje podatkov svetovnega spleta. Te podate so nato preko programa Tempora posredovali Nacionalni varnostni agenciji.

NSA ima na voljo tudi skupino hekerjev, ki vdirajo v računalnike in širijo zlonamerno programsko opremo. Izvajajo prikrite operacije in vohunske aktivnosti, ko druge nadzorne taktike odpovedo. Delujejo pod imenom Tailored Access Operations (TAO). Ameriška Nacionalna varnostna agencija vohuni za drugimi državami in vsaj 122 svetovnimi voditelji. [10]

Joseph Gordon-Levitt

Film z naslovom Snowden, je bil posnet po dveh knjigah, Dosje Snowden (The Snowden Files: The Inside Story of the World's Most Wanted Man), ki jo je napisal Luke Harding in Time of the Octopus, ki jo je napisal Anatoly Kucherena.[11]

V biografsko političnem trilerju ga upodablja Joseph Gordon-Levitt. V filmu igrajo še Shailene Woodley, ki igra Edwardovo dolgoletno dekle, zdaj že ženo, Lindsay Mills, Nicolas Cage, Melissa Leo in mnogi drugi. V njem nastopi tudi sam Edward Joseph Snowden. Film je režiral Oliver Stone, ki velja za enega izmed najbolj provokativnih filmskih režiserjev. Scenarista sta Kieran Fitzgerald in Oliver Stone. Ko sta pisala scenarij, sta vse podatke preverila pri Snowdnu. V filmu sta predvsem hotela predstaviti Edwardovo razmerje z Lindsay Mills, ki ima pomemben vpliv na njegovo življenje. [12]

Viri in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Harding L. How Edward Snowden went from loyal NSA contractor to whistleblowerThe Guardian, 2014.
  2. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. Discogs — 2000.
  4. Vladimir Poutine accorde la nationalité russe au lanceur d'alerte Edward Snowden — 2022.
  5. Putin grants Russian citizenship to U.S. whistleblower Snowden — 2022.
  6. ZDA so Snowdna obtožile vohunjenja MMC RTV SLO
  7. »Žvižgač Edward Snowden | Dnevnik«. www.dnevnik.si. Pridobljeno 29. januarja 2017.
  8. Walker, Shaun (18. januar 2017). »Edward Snowden's leave to remain in Russia extended for three years«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 29. januarja 2017.
  9. Slovenija, RTV. »Kako deluje NSA - ameriška agencija za nacionalno varnost? - Infodrom - Informativna oddaja za otroke«. www.rtvslo.si. Pridobljeno 29. januarja 2017.
  10. Franceschi-Bicchierai, Lorenzo. »Edward Snowden: The 10 Most Important Revelations From His Leaks«. Mashable. Pridobljeno 29. januarja 2017.
  11. Leo, Melissa; Quinto, Zachary; Gordon-Levitt, Joseph; Butler, Jaymes (16. september 2016), Snowden, pridobljeno 29. januarja 2017
  12. »Kolosej - Filmi - Snowden«. www.kolosej.si. Pridobljeno 29. januarja 2017.