Askvinci

Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na Kranjskem. Utemeljitelj te rodbine je bil Askvin, eden od odvetnikov Heme Selško-breške. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s Spanheimi doživela nagel propad.

Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.^[1][2][3] Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.^[2] Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja^[4] in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,^[5][6] že prej pa odvetnik krške cerkve.^[7]

Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med cesarjem in papežem vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki salzburškega nadškofa Konrada I.^[8][9] Med drugim jih je Bernard Mariborski leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.^[10] Askvinci so se še nekaj časa obdržali na Kranjskem, kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve.^[7] Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčer Hemo, ki je bila poročena z grofom Volfradom Trebinjskim.^[11]

Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika.^[7] Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu Celjskih grofov^[3] in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.^[12]