Ogled vira Hamam

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Hasley‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected: .
Začetek blokiranja: 02:21, 7. september 2022
Pretek blokiranja: 02:21, 7. september 2027
Vaš trenutni IP-naslov je 79.170.44.78. Blokirani razpon je 79.170.40.0/21.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
[[File:Ali Gholi Agha hammam, Isfahan, Iran.jpg|thumb|upright=1.2|Ali Gholi Agha hamam, Isfahan, Iran]]
'''Hamam''' ({{jezik-ar|حمّام|ḥammām}}, {{jezik-tr|hamam}}) je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom. Je vidna značilnost kulture muslimanskega sveta, ki je bila podedovana po vzoru [[rimske terme|rimskih term]].<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture|publisher=Oxford University Press|year=2009|editor-last=M. Bloom|editor-first=Jonathan|chapter=Bath|editor-last2=S. Blair|editor-first2=Sheila}}</ref><ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Marçais|first=Georges|title=L'architecture musulmane d'Occident|publisher=Arts et métiers graphiques|year=1954|location=Paris}}</ref> Muslimanske kopeli ali hamami so v preteklosti našli na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], v Severni [[Afrika|Afriki]], v [[Al Andaluz]] (islamska Španija in Portugalska), v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in v jugovzhodni Evropi pod osmansko oblastjo. Različica muslimanske kopeli, viktorijanska turška kopel, je postala priljubljena kot terapija, metoda čiščenja in prostor za sprostitev v [[Viktorijansko obdobje|viktorijanski dobi]], ki se je hitro razširila po [[Britanski imperij|Britanskem imperiju]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]].

V islamskih kulturah je bil pomen hamama tako verski kot državljanski: zagotavljal je potrebe obrednega umivanja, zagotavljal pa je tudi splošno higieno in služil drugim družbenim funkcijam v skupnosti, kot je zbirališče moških in žensk glede na spol. Arheološki ostanki pričajo o obstoju kopališč v islamskem svetu že v obdobju [[Omajadi|Omajadov]] (7.–8. stoletje), njihov pomen pa se je ohranil vse do danes. Njihova arhitektura se je razvila iz oblike rimskih in grških kopališč in je vsebovala redno zaporedje prostorov: slačilnica (''apoditerium''), hladna soba (''frigidarium''), topla soba (''tepidarium'') in vroča soba (''caldarium''). Toploto proizvajajo peči, ki zagotavljajo toplo vodo in paro, medtem ko se dim in vroč zrak odvajata po kanalih pod tlemi. Obiskovalci se slečejo, pri tem pa obdržijo zavijalno brisačo in postopoma vstopijo v vse bolj vroče prostore, kar povzroča potenje. Nato jih običajno umije moško ali žensko osebje (glede na spol obiskovalca) z milom in močnim drgnjenjem, nato pa se umijejo v topli vodi. Za razliko od rimskih ali grških kopeli so se kopalci običajno umivali s tekočo vodo, namesto da bi se potapljali v stoječo vodo; potapljanje v bazenu je bilo običajno v hamamih le nekaterih regij, kot je Iran. Čeprav so splošna načela enaka v vseh hamamih, se nekatere podrobnosti postopka in arhitekture razlikujejo od regije do regije.

== Etimologija ==
Beseda "hammam" (حَمَّام) je samostalnik, ki pomeni "kopanje", "kopalnica", "kopališče", "bazen" itd., in izhaja iz arabskega trikonsonantnega korena ح م م, ki daje pomene, povezane s toploto ali ogrevanjem.<ref>{{navedi knjigo|last=Wehr|first=Hans|url=http://ejtaal.net/aa/#hw4=250,ll=38,ls=1,la=1,sg=20,ha=21,br=26,pr=9,aan=24,mgf=33,vi=51,kz=10,mr=25,mn=1,uqw=106,umr=26,ums=14,umj=34,ulq=247,uqa=17,uqq=2,bdw=h19,amr=h7,asb=h17,auh=h37,dhq=h2,mht=h6,msb=h8,tla=h8,amj=h22,ens=h1,mis=h1|title=A Dictionary of Modern Written Arabic|publisher=Foreign Language Study|year=1979|isbn=9783447020022|editor-last=Milton Cowan|editor-first=J.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Project|first=Living Arabic|title=The Living Arabic Project – Classical Arabic and dialects|url=https://www.livingarabic.com/|access-date=2020-10-11|website=Lughatuna|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Definition of HAMMAM|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/hammam|access-date=2020-10-11|website=www.merriam-webster.com|language=en}}</ref> To je tudi koren besede ''al-ḥamma'' (الحَمَّة), kar pomeni vroč vrelec, izvor imena soseske Alfama v [[Lizbona|Lizboni]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Ferreira|first1=Emília|url=https://books.google.com/books?id=2rQH2oKbywUC&q=alfama+lisbon+hotspring&pg=PA46|title=Lisbon|last2=Cabello|first2=Jorge|date=1998|publisher=Casa Editrice Bonechi|isbn=978-88-8029-394-1|language=en}}</ref> Iz arabščine حمّام je prešla v perzijščino (حمام) in od tam v turški (''hamam'').<ref>{{navedi splet|last=Theflatart|date=2019-02-22|title=What is Turkish Bath: Hammam, Rituals and Benefits|url=https://medium.com/@robesnmorecd/what-is-turkish-bath-hammam-rituals-and-benefits-ef42ff0f5691|access-date=2020-10-11|website=Medium|language=en}}</ref>

== Zgodovina ==
[[File:20100922 qasr amra14.JPG|left|thumb| [[Qasr Amra]] v Jordaniji, med najzgodnejšimi znanimi primeri islamskih kopališč, ki izvirajo iz obdobja Omajadov (7.–8. stoletje)]]
[[File:Jericho byzantinische Mosaike 3.JPG|thumb|Mozaik "Drevo življenja" v sprejemnici kopalnice v Khirbat al-Majfar, arheološkem najdišču iz obdobja Omajadov (7.–9. stoletje) na Zahodnem bregu]]

=== Izvor iz zgodnji razvoj ===
Javna kopališča so bila pomembna državljanska in urbana ustanova v rimski in helenistični kulturi in so bila najdena po vsem sredozemskem svetu. V mestih zgodnjega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] so ostala pomembna vse do sredine 6. stoletja, nato pa je gradnja novih kopališč nazadovala, obstoječa pa so bila v naslednjih stoletjih postopoma opuščena.<ref>{{navedi knjigo|last=Zytka|first=Michal|url=https://books.google.ca/books?id=6nGPDwAAQBAJ&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false|title=A Cultural History of Bathing in Late Antiquity and Early Byzantium|publisher=Routledge|year=2019|isbn=9780367671457}}</ref><ref name=":202">{{navedi knjigo|last=Berger|first=Albrecht|title=Bathing Culture of Anatolian Civilizations: Architecture, History, and Imagination|publisher=Peeters|year=2011|isbn=9789042924390|editor-last=Ergin|editor-first=Nina|pages=49–64|chapter=Baths in the Byzantine Age}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Maréchal|first=Sadi|title=Public Baths and Bathing Habits in Late Antiquity: A Study of the Evidence from Italy, North Africa and Palestine A. D. 285-700|publisher=Brill|year=2020|isbn=9789004418721}}</ref> Po širitvi arabske muslimanske oblasti nad večjim delom Bližnjega vzhoda in severne Afrike v 7. in 8. stoletju so nastajajoče islamske družbe hitro sprejele to institucijo za svoje potrebe. Njen pomen za muslimansko družbo je bil na koncu zagotovljen z verskimi zahtevami po izvajanju umivanja (''vudu'' (arabsko وضوء, ''Wuḍūʾ''; perzijsko آبدست ''āb-dast'') in ''gusul'' (arabsko غسل‎ ''Ġusl'') ) pred molitvijo in s splošnim islamskim poudarkom na fizični in duhovni čistosti, čeprav je učenjak Mohammed Hocine Benkheira trdil, da namene v zgodnjem islamu hamami dejansko niso bili potrebni za verske namene in da so o tem delno domnevali poznejši zgodovinarji.<ref name=":4">{{Cite journal|last=Hocine Benkheira|first=Mohammed|date=2003|title=" La maison de Satan " Le hammâm en débat dans l'islam médiéval|journal=Revue de l'histoire des religions|volume=220|issue=4|pages=391–443|doi=10.3406/rhr.2003.922}}</ref> Trdi, da je prvotna privlačnost hamama vsaj deloma izhajala iz njegove priročnosti za druge storitve (kot je britje), iz priporočila  nekaterih muslimanskih zdravnikov kot oblike terapije in iz nenehnega popularnega spoštovanja njegovih užitkov v regiji, kjer so obstajali že stoletja. Opaža tudi, da so številni islamski učenjaki (''ulema''), zlasti malikitski učenjaki, sprva močno nasprotovali uporabi hamama. Ti zgodnji ''ulemi'' so menili, da hamami niso potrebni za umivanje celega telesa (''gusul'') in so se spraševali ali so javni kopališki prostori lahko dovolj čisti, da bi dosegli ustrezno čiščenje. Prav tako so bili zaskrbljeni, da bi prostori skupnega kopanja lahko postali prostori za nedovoljeno spolno dejavnost. Kljub temu je to nasprotovanje postopoma zbledelo in do 9. stoletja večina učenjakov ni bila več zainteresirana za razpravo o vprašanju hamama, čeprav so nanj nekateri konservativni krogi še naprej gledali s sumom.
[[File:Bath - P1040626 (514789839).jpg|thumb|Kopališče Comares v Alhambri v Granadi, Španija (14. stoletje)]]
Najzgodnejši znani islamski hamami so bili zgrajeni na območju Sirije v času [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (661–750) kot del palač in [[puščavski gradovi|puščavskih gradov]]. Te primere najdemo v [[Qasr Amra]], Hammam al-Sarah, [[Qasr al-Hayr al-Sharqi]] in v palači v [[Khirbat al-Majfar]]. Kmalu po tem obdobju so islamska kopališča arheološko potrjena v večjem delu muslimanskega sveta, pri čemer se hamami pojavljajo celo v Volubilis (nekdanja rimska kolonija) v Maroku v obdobju Idrisidov (konec 8. do zgodnje 9. stoletje). Zgodovinska besedila in arheološki dokazi kažejo tudi na obstoj hamamov v [[Kordova|Cordobi]] in drugih mestih [[Al Andaluz]]a v 8. stoletju. V Iranu, ki prej ni imel močne kulture javnega kopanja, zgodovinska besedila omenjajo obstoj kopališč v 10. stoletju, pa tudi uporabo toplih vrelcev v terapevtske namene; vendar je bilo relativno malo arheoloških raziskav, ki bi dokumentirale zgodnjo prisotnost in razvoj hamamov v tej regiji.<ref name=":11">{{navedi splet|title=BATHHOUSES (ḥammām, garmāba)|url=https://iranicaonline.org/articles/bathhouses|access-date=2020-10-02|website=Encyclopaedia Iranica}}</ref>
[[File:Hunkar ve Valide Hamamlari Harem Topkapi 2007.JPG|thumb|Kopališče sultana in kraljice matere (Hünkâr ve Vâlide Hamamları), konec 16. stoletja, v palači Topkapı v Carigradu |left]]
Muslimani so ohranili številne glavne elemente klasičnih kopališč, medtem ko so izpustili druge funkcije, ki so bile manj pomembne za njihove prakse. Na primer, napredovanje iz hladne v toplo sobo se je ohranilo, vendar ni bilo več običajna praksa, da bi se potopili v mrzlo vodo po izstopu iz vroče sobe, niti ni bila v kopalno kulturo vključena vadba, kot je bila v klasičnih [[Gimnazij (Antična Grčija)|gimnazijih]] namesto potapljanja v bazen. Čeprav v zgodnji islamski zgodovini ženske običajno niso uporabljale hamamov, je okoli 10. stoletja v mnogih krajih postala običajna praksa zagotavljanja ločenih ur (ali ločenih objektov) za moške in ženske. To je omogočilo, da je hamam pridobil pomembno vlogo v družbenem življenju žensk kot enega redkih javnih prostorov, kjer so se lahko zbirale in družile stran od moških.<ref name=":4" /><ref name=":3">{{Cite journal|last=Aksit|first=Elif Ekin|date=2011|title=The women's quarters in the historical hammam|journal=Gender, Place and Culture|volume=18|issue=2|pages=277–293|doi=10.1080/0966369X.2011.552321|s2cid=146256016}}</ref> Hamami so bili bodisi v zasebni lasti in integrirani v palače in dvorce, a so v mnogih primerih delovali kot državljanske ali dobrodelne ustanove, ki so bile del večjega verskega/državljanskega kompleksa. Takšni kompleksi so bili urejeni z vakufskimi sporazumi, hamami pa so pogosto služili kot vir prihodkov za vzdrževanje drugih institucij, kot so mošeje.<ref name=":6">{{Cite journal|last1=Sarmento|first1=J.|last2=Kazemi|first2=Z.|date=2014|title=Hammams and the contemporary city: the case of Isfahan, Iran|journal=International Journal of Heritage Studies|volume=20|issue=2|pages=138–156|doi=10.1080/13527258.2012.736873|hdl=1822/20890|s2cid=144523991|hdl-access=free}}</ref>

=== Poznejši razvoj ===
[[File:Central dome and fresco painting of Wazir Khan Hammam.jpg|thumb|upright=1.25| Shahi Hammam iz 17. stoletja v Lahoreju v Pakistanu je prefinjeno okrašena s freskami iz obdobja Mogal.]]
V 11. stoletju je [[Seldžuško cesarstvo]] osvojilo velik del [[Anatolija|Anatolije]] od Bizantinskega cesarstva, kar je v 15. stoletju pripeljalo do popolne osvojitve ostankov starega cesarstva. V teh stoletjih vojne, miru, zavezništva, trgovine in konkurence so imele te mešane kulture (vzhodnorimska, islamska perzijska in turška) ogromen vpliv druga na drugo. Kasnejši Osmani so postali verni zagovorniki hamamov. Ker so bili tako socialni centri kot tudi kopališča, so bili zgrajeni v skoraj vsakem mestu na njihovem evropskem, azijskem in afriškem ozemlju. Osmani so bili tako odgovorni za uvedbo hamama po večjem delu vzhodne in srednje Evrope, kjer mnogi še danes obstajajo v različnih stanjih obnove ali propadanja. Takšne turške kopeli najdemo vse do Grčije in Madžarske.[21][22][23] Številni zgodnji osmanski hamami so preživeli v Bursi in Odrinu, pa tudi v Vzhodni Evropi in Anatoliji, postali pa so še bolj številni in arhitekturno ambiciozni v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] (sodobni Carigrad), zahvaljujoč kraljevemu pokroviteljstvu in dostopu do obilne vode.[24] Zgodovinsko grški prebivalci mesta so ohranili močno vzhodnorimsko kopališko kulturo, glavni zgodnejši primer pa so bile terme Zeuxippus.[25] Osmanski arhitekti so razširili izkušnje prejšnjih bizantinskih arhitektov, da bi ustvarili posebej dobro uravnotežene zasnove z večjo simetrijo in pravilnostjo v razporeditvi prostora, kot jih vidimo v hamamih iz drugih delov muslimanskega sveta. Nekateri najstarejši monumentalni hamami v mestu so Tahtakale Hamam (verjetno zgrajen takoj po letu 1454), Mahmut Pasha Hamam (zgrajen leta 1466) in Hamam Bayezida II. (zgrajen med 1500 in 1507). Med pomembnejšimi primeri so monumentalni hamami, ki jih je zasnoval osmanski arhitekt iz 16. stoletja [[Mimar Sinan]] (1489–1588), kot so Çemberlitaş Hamamı, Süleymaniye Hamam (v kompleksu mošeje [[Sulejmanija|Sulejmanije]]) in Haseki Hürrem Sultan Hamam. ki so bili zgrajeni kasneje v dobi klasične osmanske arhitekture. Ko je sultan [[Mustafa III.]] leta 1768 izdal odlok o ustavitvi gradnje novih javnih kopališč v mestu, se zdi, da je to povzročilo povečanje števila zasebnih hamamov med bogatimi in elitami, zlasti v rastočih predmestjih ob [[Bospor]]ju, kjer so gradili svoje udobne domove.
[[File:Sultan Amir Ahmad Bathhouse1.jpg|thumb| Kopališče Sultan Amir Ahmad v [[Kãshãn]]u v Iranu, 16. stoletje. Del se zdaj uporablja kot čajnica.]]
V Iranu so številni bogati primeri hamamov preživeli iz obdobja [[Safavidi|Safavidov]] (16.–18. stoletja) in pozneje, zlasti zgodovinsko mesto [[Isfahan]] vsebuje veliko primerov. Širjenje muslimanske vladavine na [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]] je v to regijo uvedlo tudi hamame, pri čemer so številni primeri preživeli v [[mogulska arhitektura|mogulski arhitekturi]] (16.–19. stoletja).[26]

=== Sodobnost ===
Hamami so bili pomemben del urbanega življenja v muslimanskem svetu vse do začetka 20. stoletja, nato pa so, zaradi širjenja vodovodov v zasebnih domovih, javna kopališča postala nepotrebna za higieno. To je povzročilo splošen upad njihove uporabe – čeprav v različni meri, odvisno od regionalnih kulturnih praks. V mnogih regijah so bili hamami bodisi zapuščeni, porušeni ali spremenjeni v druge namene, kot so poslovne stavbe ali kulturna prizorišča. Nekateri so bili preurejeni v muzeje ali umetniške galerije, kot sta primera Hamam Bayezida II. v Carigradu in Davud Paša (ali Daut Paša) Hamam v [[Skopje|Skopju]] v Severni Makedoniji.

V Turčiji številni zgodovinski hamami še naprej delujejo tako za domačine kot za turiste, kar je v nekaterih primerih privedlo do tega, da so bili zanemarjeni zgodovinski hamami obnovljeni in vrnjeni v prvotno funkcijo, drugi pa so bili opuščeni ali preurejeni.<ref name=":10">{{navedi knjigo|last1=Sumner-Boyd|first1=Hilary|title=Strolling Through Istanbul: The Classic Guide to the City|last2=Freely|first2=John|publisher=Tauris Parke Paperbacks|year=2010|edition=Revised}}</ref><ref name=":13">{{navedi knjigo|title=The Rough Guide to Istanbul|url=https://archive.org/details/roughguidetoista0000unse|publisher=Rough Guides|year=2015}}</ref><ref name=":14">{{Cite journal|last=Büyükdigan|first=Ilter|date=2003|title=A critical look at the new functions of Ottoman baths|url=https://archive.org/details/sim_building-and-environment_2003-04_38_4/page/617|journal=Building and Environment|volume=38|issue=4|pages=617–633|doi=10.1016/S0360-1323(02)00184-1}}</ref> V Maroku številni hamami v zgodovinskih mestih še naprej delujejo za domačine, kot sta [[Fes, Maroko|Fes]] in [[Marakeš]], kjer so še posebej uporabni za urbane reveže, ki prebivajo v starih mestih ([[Medina (četrt)|medinah]]).<ref name="Hybrid Transitions 2015">{{Cite journal|last1=Sibley|first1=Magda|last2=Sibley|first2=Martin|date=2015|title=Hybrid Transitions: Combining Biomass and Solar Energy for Water Heating in Public Bathhouses|journal=Energy Procedia|volume=83|pages=525–532|doi=10.1016/j.egypro.2015.12.172|doi-access=free}}</ref> V mnogih drugih regijah pa so hamami zastareli in so bili bodisi opuščeni ali spremenjeni v druge namene. V Iranu nekatere kopališča v zgodovinskih okrožjih mest še naprej delujejo; na primer v Isfahanu, kjer še naprej opravljajo verske funkcije, vendar se njihovo število na splošno zmanjšuje. Številni preživeli iranski primeri so bili spremenjeni v druge namene, predvsem kot restavracije in čajnice. V [[Damask]]u v Siriji je leta 2004 delovalo le 13 hamamov, večinoma v starem mestnem jedru, številni drugi pa so bili bodisi porušeni ali preurejeni. Kairo je imel v začetku 19. stoletja približno 77 delujočih hamamov, vendar jih je na začetku 21. stoletja delovalo le še 8, številni drugi pa so bili zapuščeni ali zanemarjeni.<ref name=":7">{{navedi knjigo|last1=Telmissany|first1=May|url=https://books.google.com/books?id=Rlvp2KmeZMUC|title=The Last Hammams of Cairo: A Disappearing Bathhouse Culture|last2=Gandossi|first2=Eve|publisher=The American University in Cairo Press|year=2009|isbn=9789774162435}}</ref> Na nekdanjih evropskih ozemljih Osmanskega cesarstva, kot sta Grčija in Balkan, so mnogi hamami ugasnili in so v sodobnem času doživeli obdobje zanemarjanja; mnogi so bili pred kratkim obnovljeni in spremenjeni v zgodovinske spomenike ali kulturna središča.<ref name=":19">{{Cite journal|last1=Erdoğan|first1=Nevnihal|last2=Alik|first2=Belma|last3=Temel Akarsu|first3=Hikmet|date=2018|title=The Ottoman-Turkish Hamams in Urban History and Culture in Balkan Countries|journal=14th International Conference in "Standardization, Prototypes, and Quality: A Means of Balkan Countries' Collaboration"|pages=93–102}}</ref>

== Javna kopališča v islamskem svetu ==
[[File:Almiralll04.jpg|thumb|Primer notranjosti hamama, ki prikazuje vedra za vodo in nagnjena tla; (Baños del Almirante, Valencia)]]
[[File:Fouta bohemeria.JPG|thumb|upright| Hamam brisača]]
Eden od [[pet stebrov islama|petih stebrov islama]] je molitev. Običajno se pred molitvijo opravi umivanje. Dve islamski obliki umivanja sta: ''gusul'', čiščenje celega telesa in ''vudu'', čiščenje obraza, rok in nog.<ref>{{cite journal|last=Rahim|first=Habibeh|title=Understanding Islam|journal=The Furrow|year=2001|volume=52|issue=12|pages=670–674}}</ref> V odsotnosti vode je dovoljeno tudi čiščenje s čisto zemljo ali peskom.<ref>{{cite journal|last=Reinhart|first=Kevin|title=Impurity/No Danger|journal=History of Religions|year=1990|volume=30|issue=1|pages=1–24|doi=10.1086/463212|s2cid=162260908}}</ref> Mošeje vedno nudijo prostor za umivanje, pogosto pa so v bližini  hamami za tiste, ki želijo opraviti globlje čiščenje.

Hamami, zlasti v Maroku, so se razvili iz rimskih korenin, da bi se prilagodili potrebam obrednega čiščenja v skladu z islamom. Tako v večini hamamov v rimskem slogu najdemo hladen bazen za popolno potopitev telesa. Slog kopanja je v islamski veri manj zaželen, ki se ji zdi bolj primerno kopanje pod tekočo vodo.

[[Al-Gazali]], ugledni muslimanski teolog, ki je pisal v 11. stoletju, je napisal '' Oživitev verskih znanosti'' (arabsko إحياء علوم الدين‎ Iḥyā′ ‘Ulūm al-Dīn), delo v več zvezkih o pravilnih oblikah vedenja za številne vidike muslimanskega življenja in smrti. Eden od zvezkov z naslovom ''Skrivnosti čistosti'' podrobno opisuje pravilno tehniko umivanja pred molitvijo in večjega umivanja (''gusul'') po vsem, kar je potrebno, kot je oddajanje sperme.<ref>{{navedi knjigo|last=Ghazali|first=Abu Hammid|title=The Mysteries of Purity: Being a Translation with Notes of the Kitāb Asrār Al-ṭahārah of Al-Ghazzāli's Iḥyāʼ ʻulūm Al-dīn|year=1975|publisher=Muhammad Ashraf|location=Lahore}}</ref> Za Al-Ghazalija je hamam predvsem moška izkušnja in opozarja, da morajo ženske vstopiti v hamam šele po porodu ali bolezni. Tudi takrat Al-Gazali meni, da je dopustno, da moški svojim ženam ali sestram prepovejo uporabo hamama. Po Al-Ghazalijevi oceni je glavna sporna točka v zvezi s hamami golota. V svojem delu opozarja, da se je treba izogibati odkriti goloti. »... zaščititi se mora pred pogledi drugih in drugič, varovati se pred dotikom drugih.«<ref>{{navedi knjigo|last=Ghazali|first=Abu Hammid|title=The Mysteries of Purity: Being a Translation with Notes of the Kitāb Asrār Al-ṭahārah of Al-Ghazzāli's Iḥyāʼ ʻulūm Al-dīn|year=1975|publisher=Muhammad Ashraf|location=Lahore|page=51}}</ref> V svojem pisanju se obširno osredotoča na izogibanje dotikanju penisa med kopanjem in po uriniranju. Piše, da je golota spodobna le, če je pri moškem skrit predel med koleni in spodnjim delom trebuha. Za ženske je primerna izpostavljenost le obraza in dlani. Po mnenju Al-Gazalija bi lahko razširjenost golote v hamamu spodbudila nespodobne misli ali vedenje, zato je to sporen prostor.<ref>{{navedi knjigo|last=Bouhdiba|first=Abdelwahab|title=Sexuality in Islam|url=https://archive.org/details/sexualityinislam0000bouh_i0g7|year=1985|publisher=Routledge & Kegan Paul|location=London|page=[https://archive.org/details/sexualityinislam0000bouh_i0g7/page/62 62]}}</ref> Ritualno umivanje je potrebno tudi pred ali po spolnem odnosu.<ref name="Joseph 2003">{{navedi knjigo|last=Joseph|first=Suad|title=Encyclopedia of Women & Islamic Cultures|year=2003|publisher=Brill|location=Leiden|author-link= |author2=Afsaneh Najmabadi }}</ref> Zavedajoč se tega, May Telmissany, profesorica na Univerzi v Ottawi, trdi, da je podoba hiperseksualizirane ženske, ki zapušča hamam, orientalistična perspektiva, ki vidi odhod ali obisk hamama kot znak izjemnega spolnega vedenja.<ref>{{navedi novice|last=Nkrumah|first=Gamal|title=Tales from the Hammam|newspaper=Al-Ahram Weekly|date=23 July 2009}}</ref>

== Načini kopanja in storitve ==
Običajni običaji hamama zahtevajo, da se obiskovalci slečejo, vendar obdržijo brisačo okoli osramja, nato pa postopoma preidejo iz hladne sobe v vse bolj vroče prostore, kar povzroča [[znojenje]]. Nato jih običajno umije moško ali žensko osebje (glede na spol obiskovalca) z uporabo mila in močnim drgnjenjem, nato pa se umijejo v topli vodi. Čeprav so splošna načela enaka v večini hamamov, se nekatere podrobnosti postopka razlikujejo od regije do regije, na primer prisotnost ali odsotnost bazenov, kjer se obiskovalci lahko potopijo v vodo.

Hamam, tako kot njegovi predhodniki, ni izključno za moške. Hamam kompleksi pogosto vsebujejo ločene prostore za moške in ženske; ali pa so moški in ženske sprejeti ob ločenih urah. Velikokrat so postali kraji zabave (kot so ples in hrana, zlasti v ženskih prostorih) in slovesnosti, na primer pred poroko, velikimi prazniki, praznovanjem novorojenčkov, lepotnimi izleti.

V sodobnih hamamah je preživelih več dodatkov iz rimskih časov, kot so ''peştemal'' (posebna tkanina iz svile in/ali bombaža za pokrivanje telesa, kot je ''pareo''), ''nalın'' (lesene [[cokle]], ki preprečujejo drsenje po mokrih tleh), ''kese'' (groba rokavica za masažo) in včasih škatle za dragulje, pozlačene škatle za milo, ogledala, sklede s kano in stekleničke za parfume.

Tradicionalno so bili maserji v kopališčih, v turščini ''tellak'', mladeniči, ki so pomagali umivati stranke z milom in drgnjenjem po telesu. Po porazu in razkosanju Osmanskega cesarstva v zgodnjem 20. stoletju so vlogo dečkov zapolnili odrasli spremljevalci.

=== Masaža ===
Masaža v turških kopelih ne vključuje le močnega gnetenja mišic, temveč tudi pokanje sklepov, »ne toliko nežnega dela z mesom kot udarjanje, pokanje sklepov, zvijanje okončin«.<ref>Richard Boggs, ''Hammaming in the Sham: A Journey Through the Turkish Baths of Damascus, Aleppo and Beyond'', 2012, isbn 1859643256, [https://books.google.com/books?id=uoMH_psyizoC&pg=PT161 p. 161]</ref><ref>Alexander Russell, ''The Natural History of Aleppo'', 1756, 2nd edition, 1794, [https://books.google.com/books?id=EtTkC5ek_a8C&pg=PT134 p. 134-5]</ref>

== Arhitektura ==
[[File:Arab Baths in Ronda Spain (18535883696).jpg|alt=|thumb| Arabske kopeli (''Baños Arabes'') v Rondi, Španija, konec 13. stoletja<ref name=":5">{{navedi knjigo|last=Fournier|first=Caroline|title=Les Bains d'al-Andalus: VIIIe-XVe siècle|publisher=Presses universitaires de Rennes|year=2016|location=Rennes}}</ref>]]
[[File:Bath of Roxelane Istanbul 2007.jpg|alt=|thumb| Kopališče Haseki Hürrem Sultan v Carigradu, Turčija, naročila Roxelana in zasnoval Mimar Sinan (16. stoletje)]]
[[File:Baños de Vakil, Shiraz, Irán, 2016-09-24, DD 36-38 HDR (32585522971).jpg|thumb|upright=1.25| Slačilnica ali predprostor Vakil Hamama v Širazu v Iranu (18. stoletje)]]

=== Splošna zasnova ===
Hamam združuje funkcionalnost in strukturne elemente svojih predhodnikov v rimskih termah z islamsko tradicijo parne kopeli, obrednega čiščenja in spoštovanja vode.<ref>[http://turkishhammams.com/ The Guide of Turkish Baths] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170726061126/http://www.turkishhammams.com/ |date=2017-07-26 }}.</ref> Poleg ponovne uporabe grških in rimskih kopališč so bila islamska kopališča pogosto zgrajena kot prizidek mošeji, ki so bile del večjih kompleksov, in so delovali kot skupnostna središča in bogoslužne hiše.<ref name=":052">{{navedi knjigo|last1=Sourdel-Thomine|first1=J.|title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition|last2=Louis|first2=A.|publisher=Brill|year=2012|editor-last=Bearman|editor-first=P.|chapter=Ḥammām|editor-last2=Bianquis|editor-first2=Th.|editor-last3=Bosworth|editor-first3=C.E.|editor-last4=van Donzel|editor-first4=E.|editor-last5=Heinrichs|editor-first5=W.P.}}</ref>

Čeprav so se v različnih regijah in obdobjih razlikovali, so bili splošni načrt in arhitekturna načela hamama podobni. Sestavljeni so iz rednega zaporedja prostorov, ki so jih kopalci obiskovali v določenem vrstnem redu: garderoba ali slačilnica (kar ustreza rimskemu apoditeriju), hladna doba (kot rimski frigidarij), topla soba (kot tepidarij) in vroča soba (kot je kaldarij). Terminologija za te različne sobe se je od regije do regije razlikovala. Slačilnica je bila splošno znana kot ''al-mašlaḥ'' ali ''al-maslak'' v arabščini ali z lokalnimi izrazi, kot sta ''goulsa'' v Fesu (Maroko) in ''maḥras'' v Tuniziji, medtem ko je bila znana kot ''camekân'' v turščini in ''sarbineh'' v perzijščini. Hladna soba je bila znana kot ''bayt al-barid'' v Al Andaluzu, ''el-barrani'' v Fesu, ''bayt awwal'' v Kairu in ''soğukluk'' v turščini. Topla soba ali vmesna soba je bila znana kot ''bayt al-wastani'' v Al Andaluzu in mnogih drugih regijah, kot ''el-wasti'' v Fesu, kot ''bīt əs-skhūn'' v Tunisu in kot ''ılıklık'' v turščini. Vroča soba se je imenovala ''bayt al-sakhun'' v Al Andaluzu, ''ad-dakhli'' v Fesu, ''harara'' v Kairu, ''garmkaneh'' v perzijščini in ''hararet'' ali ''sıcaklık'' v turščini.<ref>{{navedi splet|title=El Baño Andalusí (2 de 2) – Baños del Alcázar Califal {{!}} Visita Virtual|url=https://banosdelalcazarcalifal.cordoba.es/index.php?id=539|access-date=2020-10-10|website=banosdelalcazarcalifal.cordoba.es}}</ref>

Ti glavni prostori hamama so običajno pokriti z obokanimi ali kupolastimi stropi, kar jim daje značilen profil na mestnem obzorju. Kupole in oboki parnih kopeli (zlasti vroče sobe) so značilni po tem, da so prebodeni z majhnimi luknjami ali strešnimi okni, ki so zagotavljala naravno osvetlitev podnevi in omogočala uhajanje odvečne pare. Strop in stene so obložene s paroodpornimi materiali, kot je glaziran omet ali (za spodnje stene in tla) marmor. Predverje ali garderoba je običajno ena izmed najbolj okrašenih prostorov kompleksa, pogosto ima osrednji vodnjak in je opremljena s klopmi. V osmanskih kopališčih je bila garderoba obkrožena z večnadstropnimi lesenimi galerijami, ki so omogočale dostop do manjših prostorov za preoblačenje. Toaletni prostori ali stranišča so bili zgodovinsko pogosto vključeni na kateri koli dostopni lokaciji v kompleksu.

Večina zgodovinskih hamamov je za ogrevanje uporabljala neko različico ali izpeljavo rimskega [[hipokavst]]nega sistema. Peč ali niz peči je bil nameščen v servisni sobi za stenami tople sobe in postavljen nižje kot parne sobe. Peči so služile za ogrevanje vode (običajno v velikem kotlu nad pečjo), ki so jo nato dovajali v parne sobe. Hkrati se je vroč zrak in dim iz peči odvajal po ceveh ali kanalih pod tlemi parnih prostorov in tako ogreval prostore, preden se je dvignil skozi stene in ven preko dimnikov. Ker je bila topla voda nenehno potrebna, so gorele ves čas delovanja. Čeprav je bil les za gorivo običajno uporabljen les, so nekateri hamami, kot so tisti v Maroku in Damasku, uporabljali tudi reciklirane organske materiale iz drugih industrij, kot so lesni ostružki iz mizarskih delavnic in oljčne koščice iz stiskalnic za oljke.

=== Različice ===
Regionalne razlike v arhitekturi hamama se običajno nanašajo na relativna razmerja vsake sobe ali na odsotnost ene vrste sobe. V Magrebu in zlasti v Al Andaluzu je bila največja in najpomembnejša parna soba običajno topla soba (''al-wastani''). Eden bolj drastičnih primerov tega so arabske kopeli v Jaénu, kjer je topla soba tako velika kot hladna in topla soba skupaj, verjetno zato, ker je bil prostor uporabljen tudi za masaže telesa in druge storitve. Tudi garderoba je bila precej velika in je bila običajno edini prostor, ki je imel kakršen koli pomemben arhitekturni okras.

V osmanskih kopališčih je hladna soba na splošno izpuščena ali združena z garderobo (znana kot ''camekân'' ali ''sojunmalık''). Ta soba je pogosto največja kupolasta soba v kompleksu, zato je bil prehod med kupolo in kvadratno sobo pogosto izveden s [[pendantiv]]i, ''turškimi trikotniki'' ali okrasnimi [[muqarnas]]. Ta soba ima običajno osrednji vodnjak (''shadirvan'') in je obkrožena z lesenimi galerijami. Uporablja se tudi kot prostor za sprostitev, pijačo (čaj, kava ali šerbet) in druženje pred in po kopanju.  V nasprotju s hamami v Al Andaluzu ali Magrebu je bila topla soba (ılıklık) arhitekturno nepoudarjena in bi lahko bila le malo več kot prehodni prostor med hladnim in toplim prostorom. Vroča soba pa je bila še en del kompleksa, ki je bil pogosto v središču arhitekturnih okraskov. Njena postavitev je bila običajno sestavljena iz osrednjega kupolastega prostora, obkroženega z do štirimi [[ivan (mošeja|ivani]], ki tvorijo križno postavitev. Vogale med temi ivani pogosto zasedajo manjše kupolaste sobe, ''halvets'', ki so bile uporabljene za zasebno kopanje. V njenem središču je običajno velika ogrevana marmorna miza (''göbek taşı''), na kateri ležijo udeleženci.

V Egiptu in Iranu je v središču vroče sobe običajno prisoten skupni bazen ali bazen s toplo vodo, kamor bi se kopalci nekajkrat potopili, kar je bilo redko. Za iransko arhitekturo hamama je bila značilna tudi poliedrska oblika prostorov (včasih pravokotnih, pogosto pa osemkotnih ali šestkotnih), pokritih s kupolo z osrednjim strešnim oknom. Iranska vroča soba (''garmkaneh'') je bila v nekaterih primerih razdeljena na več prostorov: veliko glavno z osrednjim bazenom (''chal howz'') in manjše, ki so lahko služile za individualno umivanje ali pa so bile uporabljene kot zasebne sobe za posebne goste.

Nekateri hamami so bili "podvojeni", saj so imeli ločene prostore za ženske in moške. Številni večji carigrajski hamami so bili takšni, vključno z Hamamom Bayezida II. in Haseki Hürrem Sultan Hamam. Hammam as-Saffarin v Fesu je še en primer, čeprav to ni bilo značilno za večino zgodovinskih hamamov v Maroku. V drugih primerih je en sam sklop objektov običajno deloval v različnih urah za moške in ženske.
<gallery>
File:Bain romain de Khenchela.jpg|''Aquae Flavianae'', danes znana kot Hammam Essalihine, rimska kopel iz poznega 1. stoletja v Khencheli v Alžiriji]
File:Quseir Amra, Jordan (44990711422).jpg| Obokane komore omajadskega kopališča v Qasr Amra, prekrite s freskami v poznorimskem ali bizantinskem slogu (7. ali 8. stoletje)
File:Aleppo Citadel 16 - Hammam.jpg| Ostanki hamama v Citadeli v Alepu v Siriji (c. 1200)
File:Baños moros, Alcázar, Jerez de la Frontera, España, 2015-12-07, DD 82-84 HDR.jpg| Obokan strop hamama v Alcázarju iz obdobja Almohad v Jerez de la Frontera, Španija (12. stoletje)
File:Sala tèbia dels banys de l'Almirall de València.JPG| Soba v Baños del Almirante, zgodovinskem andaluzijskem kopališču v Valenciji, Španija (c. 1320)
File:Mahmut Pasha Hamam DSCF1329.jpg| Notranjost Mahmut Paša Hamama v Carigradu (1476)
File:Daut Pasha Amam, detail 3.jpg| Muqarnas okras okoli kupol Davud Paša Hamama iz osmanske dobe v Skopju, Severna Makedonija (konec 15. st.)
File:Hammam Yalbougha al-Nasri, Aleppo.jpg|Hamam Yalbugha v Alepu, Sirija (1491)
File:Hurrem Sultan Hamam Interior .png| Prenovljena notranjost kopališča Haseki Hurrem Sultan (16. stoletje)
File:Roof of Sultan Amir Ahmand's Bath.jpg| Pogled s strehe na kupole Hamama sultana Amirja Ahmeda v Kašanu v Iranu (16. stoletje)
File: Mehdi Qoli Beyk Hammam 2015-06-29.jpg| Freskana/poslikana dekoracija v hamamu iz časa vladavine šaha Abasa I. v Mašhadu v Iranu (16. ali 17. stoletje)
File:Hammam, Mandu 04.jpg| Primer prebodene kupole v hamamu v Manduju v Indiji
File:Salle du hammam du palais Shahi Qila (Burhanpur, Inde) (16864981308).jpg| Hamam palače Shahi Qila v Burhanpurju v Indiji (17. stoletje)
File:SamannudHammamBath.jpg| Vodnjak v Ibrahim Sirag el-Din Hamamu v Samannūdu v Egiptu (18. stoletje)
File:Ali Gholi Agha Hammam 13961225 01.jpg| Notranjost Ali Gholi Agha Hammama v Isfahanu v Iranu (zgodnje 18. stoletje)
File:Divan Asia Istanbul Hamam 1140059.jpg| Sodoben hotelski hamam, ki skrbi za turiste v Carigradu
</gallery>

== Turška kopel v umetnosti ==
V zgodovinskem muslimanskem svetu so se hamami pojavljali v nekaterih umetniških upodobitvah, kot so perzijske miniature, vključno z delom [[Kamāl ud-Dīn Behzād|Kamāla ud-Dīna Behzāda]].
<gallery heights="200px" widths="150px" perrow="5">
File:Bihhzad 001.jpg|''Prizor v kopalnici'', Kamāl ud-Dīna Behzād, 1495
File:Enderuni2.jpg|''Ženska kopel'', ilustracija iz knjige ''Zanan-Name'' Huseina Fâzıl-i Enderunija, 18. stoletje
</gallery>

V zahodni umetnosti, zlasti v kontekstu orientalizma 19. stoletja, je hamam pogosto prikazan kot kraj spolne ohlapnosti, dezinhibicije in skrivnosti. Te orientalistične ideje slikajo Arabce ali Turke kot mistične in čutne, brez morale v primerjavi z njihovimi zahodnimi kolegi.<ref>{{cite journal|last=Staats |first=Valerie|title=Ritual, Strategy, or Convention: Social Meanings in the Traditional Women's Baths in Morocco|journal=Frontiers: A Journal of Women Studies|year=1994 |volume=14|issue=3 |pages=1–18 |doi=10.2307/3346678|jstor=3346678}}</ref> Znana slika [[Jean Auguste Dominique Ingres]]a, ''Le Bain Turc'' (''[[Turška kopel]]''), prikazuje te prostore kot čarobne in seksualne. Več žensk se čutno dotika sebe ali druga drugo, medtem ko nekatere plešejo ob glasbi, ki jo igra ženska v središču slike.
<gallery heights="200" widths="150" perrow="5">
File:Le Bain Turc, by Jean Auguste Dominique Ingres, from C2RMF retouched.jpg|Jean Auguste Dominique Ingres: ''[[Turška kopel]]'', 1862 ([[Louvre]], [[Pariz]])
File:Jean-Léon Gérôme - Moorish bath.jpg|''Le Hamam'', [[Jean-Léon Gérôme]], 1870
File:Gerome baigneuses.jpg|''Baigneuses'', Jean-Léon Gérôme, ok. 1889
File:Jean-Léon Gérôme - After the Bath.jpg|''Après le bain'', Jean-Léon Gérôme
</gallery>

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
*{{citation |last=Allsop |first=Robert Owen |year=1890 |title=The Turkish bath: its design and construction |publisher=Spon}} (Deals only with the Victorian Turkish bath)
*{{citation |last=Cosgrove |first=J. J. |orig-year=1913|year=2001 |title=Design of the Turkish bath |publisher=Books for Business |isbn=978-0-89499-078-6 |url=https://books.google.com/books?id=D4cHAAAACAAJ}} (Deals only with the Victorian Turkish bath)
*{{citation |last=Gazali |first=Münif Fehim |year=2001 |title=Book of Shehzade |publisher=Dönence |isbn=978-975-7054-17-7 |url=https://books.google.com/books?id=PY2LAAAAIAAJ}}
*{{citation |last=Shifrin |first=Malcolm |year=2015 |title=Victorian Turkish baths |publisher=Historic England|location=Swindon |isbn=978-1-84802-230-0 |url=http://www.victorianturkishbath.org/EBOOK/ZBookDetails.htm}}
*{{citation |last=Toledano |first=Ehud R. |year=2003 |title=State and Society in Mid-Nineteenth-Century Egypt |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-53453-6 |url=https://books.google.com/books?id=uDQJvkYcTeEC}}
*{{citation |last1=Yilmazkaya |first1=Orhan |year=2005 |title=A light onto a tradition and culture: Turkish baths: a guide to the historic Turkish baths of Istanbul |first2=Ogurlu |last2=Deniz |edition=2 | publisher=Çitlembik |isbn=978-975-6663-80-6 |url=https://books.google.com/books?id=psdNPwAACAAJ}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Hammams}}
*[[Michael Palin]] [https://www.youtube.com/watch?v=Ij8YuHIpOjw at Turkish baths in Istanbul – BBC] (From Pole to Pole) uploaded by BBC Worldwide to [[YouTube]]
*[http://turkishtravelblog.com/turkish-hamam-bath/ The Turkish Bath Experience]
*[http://www.victorianturkishbath.org/ Victorian Turkish baths: their origin, development, & gradual decline]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Islamska arhitektura]]
[[Kategorija:Turška kultura]]
[[Kategorija:Iranska arhitektura]]
[[Kategorija:Osmanska arhitektura]]

{{Islamska arhitektura}}
Predloge, uporabljene na tej strani:
Predloga:Citat (uredi)
Predloga:Citation (uredi)
Predloga:Cite journal (uredi)
Predloga:Commons category (uredi)
Predloga:If then show (uredi)
Predloga:Ifeq (uredi)
Predloga:Islamska arhitektura (uredi)
Predloga:Jezik-ar (uredi)
Predloga:Jezik-tr (uredi)
Predloga:Kategorija v Zbirki (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navbox (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:P1 (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Replace (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister project (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Exponential search (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana languages translation (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Unicode data/scripts (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:Yesno (uredi)
Vrnitev na Hamam.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Hamam«