SI9520119A - Wastewater treatment method and plant - Google Patents

Description

1 ACTEW Corporation Ltd.

Postopek obdelave odpadne vode in postrojenje

PODROČJE TEHNIKE

Predloženi izum se nanaša na postopek obdelave odpadne vode in postrojenje.

Izraz “odpadna voda”, kot je tu uporabljen, vključuje kanalizacijsko in katerokoli drugo onesnaženo vodo. Postrojenje za obdelavo se torej lahko uporabi za obdelavo niza odpadnih voda, vključno mestno in industrijsko odpadno vodo.

Ena od nalog izuma je recikliranje odpadne vode.

Zadevni izum se zlasti, toda ne izključno, uporablja za “čistilna1" postrojenja za obdelavo odpadne vode. Vendar pa se da izum uporabiti tudi kot “terminalno2" napravo.

Izraz “čistilno postrojenje” se nanaša na takšen pristop k obdelavi odpadne vode, ki je v temeljih drugačen od običajne obdelave. Odpadno vodo se je tradicionalno razvejalo od vira do oddaljenega “terminalnega” postrojenja za obdelavo, kjer se je odpadno vodo obdelalo in ločilo v niz stranskih proizvodov.

Eden od stranskih proizvodov je voda, katere kakovost je primerna za namakanje, industrijsko uporabo in podobno. Vendar pa se to obdelano vodo zaradi visokih stroškov omrežja redkokdaj vrne k viru.

Pri “čistilnem” pristopu se uporablja postrojenje, ki je glede na lokalni značaj specifično manjše, in je namenjeno pridobivanju uporabne obdelane vode iz odpadne vode, katere vir je lokalnega značaja, in ki se jo nato lahko uporabi v isti skupnosti, iz katere odpadna voda izvira. Reciklirana voda je lahko pitna ali pa je primerna le za nepitno uporabo.

Ocenjeno je, da “čistilni” pristop zmanjša zahtevo po področnem razvejanju vode in po razpeljavi odpadne vode proč od lokalne skupnosti.

Predvideno je, da bi niz manjših postrojenj lokalnega značaja delovalo v povezavi s postrojenjem za “terminalno” obdelavo. V tem primeru ni potrebno, da so manjša 1 orig. water-mining 2 orig. end of pipe 2 postrojenja lokalnega značaja sposobna obdelati veliko količino trdnih delcev. Trdne delce in druge sestavine, ki se jih ne da zlahka obdelati ali odstraniti z manjšimi postrojenji lokalnega značaja, se da preusmeriti v postrojenje za “terminalno” obdelavo. Postrojenje lokalnega značaja pa je alternativno lahko kar “terminalno” postrojenje.

Bistvo “čistilnega” pristopa je torej pridobivanje uporabne vode iz odpadne vode na ali blizu lokacije, iz katere odpadna voda izhaja. Poleg recikliranja vode zmanjša ta pristop tudi omrežne obremenitve in obremenitev “terminalnega” postrojenja.

Medtem ko je “čistilni” pristop intenziven kar se tiče postrojenja, je potrebno upoštevati, da glavnina stroškov, povezanih s sistemom za odpadno vodo, leži v omrežnem sistemu.

Postrojenje lokalnega značaja, kot je širše opisano zgoraj, je prednostno kompaktno, potrebuje malo vzdrževanja, ne vzbuja pozornosti, je daljinsko krmiljeno in v bistvu brez vonja. Največja prednost pa je modularnost in zahteva po malo pripravah na kraju samem.

STANJE TEHNIKE

Konvencionalni modemi sistemi za obdelavo odpadne vode običajno vključujejo neko obliko biološke nitrifikacije in denitrifikacije za odstranitev amoniaka iz odpadne vode.

Pri nitrifikaciji amoniak reagira s kisikom, da ustvari dušikove okside, zlasti nitrate. Pri denitrifikaciji se dušikove okside v odsotnosti kisika razbije v njihove sestavne elemente.

Običajni sistemi za obdelavo odpadne vode so veliki in ne izpolnjujejo zahtev po postrojenju, primernem za “čiščenje”.

OPIS IZUMA

Po enem gledišču leži izum v postopku obdelave odpaden vode, ki vključuje biološko obdelavo odpadne vode pod tlakom in nato zmanjšanje tlaka do tlaka nad okolico ter uporabo zmanjšanega tlaka za bistveno odstranitev trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim plinom.

Biološko obdelavo se pospeši z visokim parcialnim tlakom kisika, medtem ko se nadaljnje zmanšanje tlaka lahko sinergijsko uporabi za bistrenje biološko obdelane odpadne vode.

Postopek na prednosten način dalje vključuje nadaljnje zmanjšanje tlaka in uporabo nadalje zmanjšanega tlaka za izvedbo filtracije in/ali dezinfekcije.

Biološka obdelava pod tlakom prednostno vključuje dodajanje kisika in biološko 3 nitrifikacijo odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev amoniaka.

Biološka obdelava pod tlakom prav tako prednostno nadalje vključuje biološko dezoksidacijo odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev raztopljenega kisika in biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev topnega oksidiranega dušika.

Tlačna biološka obdelava je prednostno lahko popolnoma aerobna zgolj za odstranitev BPK.

Postopek prednostno nadalje vključuje recirkulacijo dela nitrificirane odpadne vode za mešanje z odpadno vodo in nadaljnjo biološko obdelavo pod tlakom.

Pri prednostni izvedbi pride do biološke obdelave v reaktorju z lebdečim slojem. Z drugega gledišča leži izum v postrojenju za obdelavo odpadne vode, ki vključuje tlačno sredstvo za biološko obdelavo in sredstvo za zmanjšanje tlaka za sprejem odpadne vode, obdelane s tlačnim sredstvom za biološko obdelavo, pri čemer sredstvo za zmanjšanje tlaka tvori flotacijsko enoto na raztopljeni plin za bistritev obdelane vode.

Postrojenje prednostno vključuje nadaljnje sredstvo za zmanjšanje tlaka, pri čemer je to sredstvo filter.

Tlačno sredstvo za biološko obdelavo prednostno vključuje nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, in sredstvo za dodajanje kisika v nitrifikacijsko sredstvo.

Tlačno sredstvo za biološko obdelavo prav tako prednostno nadalje vključuje dezoksidacijsko sredstvo za biološko dezoksidacijo odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, in denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik.

Tlačno sredstvo za biološko obdelavo je alternativno lahko popolnoma aerobno zgolj za odstranitev BPK.

Pri prednostni izvedbi postrojenje nadalje vključuje recirkulacijsko sredstvo za recirkulacijo prvega dela nitrificirane odpadne vode.

Nitrifikacijsko sredstvo je prednostno reaktor z lebdečim slojem.

Sredstvo za zmanjšanje tlaka je prednostno umirjevalni tank.

Postrojenje prednostno nadalje obsega terciarno obdelovalno sredstvo pri nadalje zmanjšanem tlaku za nadaljnjo obdelavo drugega dela nitrificirane odpadne vode.

Po drugem vidiku leži izum v lokalno specifičnem postrojenju za obdelavo odpadne vode, vključujoče vstopno sredstvo za sprejem odpadne vode iz lokacije, dezoksidacijsko 4 sredstvo za biološko dezoksidacijo odpadne vode, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik, sredstvo za dodajanje kisika in nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo denitrificirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, tlačno reducimo sredstvo za zmanjšanje tlaka vsaj dela nitrificirane odpadne vode za odstranjevanje trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim zrakom in izstopno sredstvo za vračanje obdelane vode na lokacijo.

Po drugem vidiku leži izum v postrojenju za obdelavo odpadne vode, vključujoče mešalno sredstvo za mešanje odpadne vode z recirkulirano nitrificirano odpadno vodo, dezoksidacijsko sredstvo za biološko dezoksidacijo zmesi odpadne vode in recirkulirane nitrificirane odpadne vode, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik, sredstvo za dodajanje kisika in nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo denitrificirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, recirkulacijsko sredstvo za recirkuliranje dela nitrificirane odpadne vode do mešalnega sredstva, in tlačno reducimo sredstvo za zmanjšanje tlaka dragega dela nitrificirane odpadne vode za odstranitev trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim plinom.

KRATEK OPIS SKICE

Da bi se zadevni izum lažje razumelo in praktično uporabilo, se v nadaljevanju sklicujemo na priloženo skico, ki prikazuje prednostno izvedbo izuma, kjer je shematsko ilustriran postopek obdelave odpadne vode in v mestnem okolju uporabljeno postrojenje po izumu.

Da bi se inovativne vidike predloženega izuma lahko uporabilo, sta vključena primarna obdelava, imenovana “Modul Γ, in terciarna obdelava, imenovana “Modul 3".

NAJBOLJŠI NAČIN UPORABE

Primarna obdelava na običajen način vključuje odvzem odpadne vode in primarno procesiranje (npr. sesedanje, sejanje). Primarno obdelano odpadno vodo se zatem prečrpa v “Modul 2" za sekundarno obdelavo.

Terciarna obdelava vključuje filtriranje z običajnim sredstvom, npr. peščenim ali membranskim filtrom, in dezinfekcijo. Filter se lahko periodično protitočno izpira, pri čemer se ta tok vrača v glavni vod odpadne vode. 5

Prednostna izvedba izuma obsega, sklicujoč se na “Modul 2", tri tlačne bioreaktorje 12, 14, 16 in sredstvo 18 za reduciranje tlaka, zasnovanega kot umirjevalni tank. Razume se, da je na voljo lahko kakršnokoli število bioreaktorjev, ki ni nujno, da so vsi tlačni.

Tok 40 odpadne vode, ki je primarno obdelana odpadna voda iz “Modula 1", se zmeša z recirkuliranim nitrificiranim tokom 42 odpadne vode, da tvori kombinirani tok 44, ki se ga vodi v dezoksidacijsko sredstvo 12. Dezoksidacijsko sredstvo 12 je zasnovano kot bioreaktor z lebdečim slojem, ki deluje pri tlaku med 0 in 1000 kPa, prednostno 500 k Pa.

Temperaturo odpadne vode pri različnih točkah v sistemu se lahko regulira z grelnim sredstvom 22. Medtem ko je grelno sredstvo 22 shematsko predstavljeno kot indukcijska tuljava, je lahko zasnovano kakorokoli, npr. kot ogrevan plašč reaktorja, in je lahko nameščeno kjerkoli v sistemu.

Kombinirani tok 44 napaja dezoksidacijsko sredstvo 12, kjer se raztopljeni kisik biološko odvzame iz kombiniranega toka 44, tako da je nivo raztopljenega kisika v izstopajočem toku 46 praktično nič. Tudi biokemična potreba po kisiku (BPK) odpadne vode se zmanjša, medtem ko sta nivoja amoniaka in raztopljenih dušikovih oksidov relativno na tok 44 v bistvu nespremenjena. Topni oksidirani dušik je primarno nitrat, vendar je lahko prisotno tudi nekaj nitritov.

Tok 46 je speljan v denitrifikacijsko sredstvo 14, ki je zasnovano kot bioreaktor z lebdečim slojem, in ki prav tako deluje pri tlaku med 0 in 1000 k Pa, prednostno 500 kPa.

Do dezoksidacije in denitrifikacije lahko pride v enem samem reaktorju (glej pikčasto črto, potekajočo med reaktorjema 12 in 14).

Denitrifikacijsko sredstvo 14 biološko pretvori topni oksidirani dušik (prvenstveno nitrat) v plinasti dušik, katerega del se odzrači v obdelavo 20 odpadnega zraka, večina pa ga le ostane v raztopini.

Nivo topnega oksidiranega dušika in raztopljenega kisika v izstopajočem toku 48 je v bistvu enak nič, medtem ko se BPK neznatno zmanjša, nivo amoniaka glede na tok 46 pa ostane v bistvu nespremenjen.

Tok 48 se vodi v nitrifikacijsko sredstvo 16, ki je zasnovano kot bioreaktor z lebdečim slojem, v katerem je tlak med 0 in 1000 kPa, prednostno 500 kPa. V nitrifikacijsko sredstvo 16 se vpiha kisik v obliki stisnjenega zraka 30. Zaradi povečanega tlaka nitrifikacijskega sredstva se vneseni zrak v veliki meri raztopi. Uporabi se lahko tudi čisti kisik.

Nitrifikacijsko sredstvo 16 pretvori amoniak v topen oksidiran dušik, tako da je nivo 6 amoniaka in BPK obstoječega toka 50 v bistvu nič, medtem ko sta se nivoja topnega oksidiranega dušika in raztopljenega kisika dvignila. Vsakršne neraztopljene pline se lahko odzrači v obdelavo 20 za odpadni zrak.

Izstopajoči tok 50 se deli na recirkulirani tok 42 in tok 52, ki se ga vodi v sredstvo 18 za zmanjšanje tlaka, ki je zasnovano kot umirjevalni tank.

Odstranitev fosforja iz toka 52 se doseže z dodajanjem kemikalij na točki 24.

Razmerje odpadne vode, ki je recirkulirana, se za dosego želenih lastnosti regulira. Predvideva se, da bo razmerje toka 40 proti toku 42 velikostnega reda 1:1 do 1:2.

Tlačno reducimo sredstvo 18 deluje pri tlaku 0 - 200 kPa (prednostno 100 kPa) in temu ustrezno glavnina raztopljenih plinov v toku 52 izstopi iz raztopine. Glede na to ima tlačno reducimo sredstvo nad tekočino prostor s stisnjenim plinom. Trdne delce se odstrani s flotacijo z raztopljenim zrakom, do katere pride zaradi zmanjšanega tlaka. Tj. tvorijo se mehurčki, ki se vežejo s trdnimi delci in jih nato dvignejo na vrh tlačnega reducimega sredstva, s čimer se jih odstrani in vme v glavni vod za odpadno vodo. Tlačno reducimo sredstvo 18 je smotrno zasnovano kot umirjevalni tank, da umiri spremembe v pretoku med protitočnim izpiranjem terciarnih filtrov.

Tok 54 se odstrani iz tlačnega reducimega sredstva 18 in skozi krmilni ventil 28 prenese v terciarni postopek.

Spomnimo naj, da tlačno reducimo sredstvo 18 deluje pri tlaku 100 kPa. Temu ustrezno se terciarni postopek (filtriranje) lahko odvija z nadaljnjim zmanjšanjem tlaka. Npr. filtriranje na strani spodnjega toka se lahko izvaja pri okoliškem tlaku. Za filtriranjem se obdelano odpadno vodo dezinficira in shrani pred končno uporabo.

Nadaljevanje je podano zgolj kot izvedbeni primer in je osnovano na razmerju toka 40 proti toku 42 1:1. Dejansko razmerje in dejanske vrednosti se lahko spreminjajo. OPOMBA: Vse meritve so v miligramih na liter.

RAZTOPLJENI AMONIAK NITRAT BPK KISIK Sestava toka 40 30 0 150 0 Sestava toka 42 0 15 10 40 Sestava toka 44 15 7,5 80 20 Sestava toka 46 15 7,5 60 0 Sestava toka 48 15 0 50 0 Sestava toka 50 0 15 10 40 7

Postopek po prednostni izvedbi zagotavlja prednosti pred običajnimi postopki obdelave odpadne vode s tem, daje predvidena tako tlačna kot tudi temperaturna regulacija, ki pripomore pri optimizaciji obdelave. Ob dosegu visokokvalitetnega iztoka odpadne vode se zmanjša zadrževalni čas, kar se odlikuje s povečano nitrifikacijo in izboljšano kapaciteto odstranjevanja fosforja. Tudi izplen blata z nizkoorgansko vsebnostjo je bistveno manjši, zaradi česar je primernejše za neposredno hortikulturno uporabo. Odlikuje se tudi po dejanski odstranitvi vonjav zaradi zadrževanja v posodah, kar se lahko odzrači v obdelavo odpadnega zraka.

Kombinacija zmanjšanega zadrževalnega časa, visoka kvaliteta iztoka odpadne vode, povečano odstranjevanje trdnih delcev brez potrebe po protitočnem izplakovanju, bistveno manjši izplen blata z manjšo organsko vsebnostjo in boljši nadzor nad vonjavami so znatni komercialno pomembni dejavniki. V primeijavi z običajnimi postopkovnimi sistemi se potrebuje mnogo manjše zgradbe. Uporaba tega se bo našla v urbanih in izbranih industrijskih okoljih, zlasti tistih, ki izkazujejo prostorske in estetske povezave. Manjše zgradbe prav tako težijo k modularnosti in zmanjšajo zahteve po pripravi lokacije.

Ena od lastnosti tega prednostnega sistema je uporaba lebdečega sloja za bioreaktorje. Lebdeči sloj uporablja drobnozrnat medij, na osnovi katerega se ustvari biomasa. Efektivna koncentracija biomase zaradi mnogo tisoč diskretnih delcev, prisotnih v sloju, doseže zelo visoke nivoje. Odpadna voda teče skozi sloj, ki se fluidizira bodisi zaradi hitrosti samega toka odpadne vode ali s pomočjo zraka v aerobnih sistemih. Fluidizacija sloja se odraža v izjemno dobrem stiku odpadne vode z mediji biomase. Nadalje abrazivna narava lebdečega sloja zavira mašenje in olajša tvorbo želenih tankih biofilmov na zrnatih medijih.

Pomembno je, da debelina biofilma ostane nadzorovana. V tem pogledu, če je rast biofilma nepreverjena, se povečajo izmere delcev zrnatih medijev, s čimer se zvečajo vlečne sile na delce. Fluidizacija sloja delcev je lahko prekomerna in sloj ekspandira ter se prelije iz reaktorja.

Predloženi sistem uporablja sekundarno in terciarno kontrolo biofilma, da se nadzira rast le-tega. Sekundarna kontrola biofilma je v obliki plinskega čistila (prednostno zraka), ki je sposobno prekiniti prekomerno rast biofilma na delcih. Terciarna kontrola biofilma, ki je lahko vijačna črpalka, inducira delce in jih mehansko ostrga predno jih vrne.

Ocenjeno je, daje koncentracija biomase v lebdečem sloju približno desetkrat večja od koncentracije pri rasti v reaktorjih s kompaktno maso ali rasti v sistemih s suspendiranim 8 slojem. Tako se lahko doseže mnogo večje volumske obremenitve.

Druga lastnost prednostnega sistema je uporaba tlačnih reaktorjev za povečanje biološke aktivnosti, zlasti nitrifikacije. (Nitrifikacija je pretvorba amoniaka v topen oksidiran dušik, medtem ko je denitrifikacija pretvorba topnega oksidiranega dušika v plinasti dušik). 5 Pokazalo se je, da delovanje biofilma pri nadtlaku poveča stopnjo nitrifikacije za približno 2,5 do 3 krat v primerjavi z delovanjem pri atmosferskem tlaku. Če privzamemo, da je velikost bioreaktorja, zasnovanega za nitrifikacijo, običajno bolj odvisna od nitrifikacijskih zahtev kot od opreme za odstranitev BPK (zaradi topnih organskih ogljikovih kontaminan-tov), ima ta zasnova znaten vpliv na dimenzioniranje reaktorja. Vzdrževanje tlaka v 10 reaktorju se nadalje zaradi visokih nivojev oksidacije, ki se jih da doseči v tlačnih sistemih, lahko odraža v izboljšani odstranitvi težje biološko razgradljivih topnih organskih snovi (kot npr. površinsko aktivnih snovi).

Razlog za izboljšano nitrifikacijo pod tlakom je najverjetneje v odvisnosti stopnje rasti nitrifikacij skih organizmov glede na koncentracijo raztopljenega kisika. Koncentracija 15 nasičenja kisika je odvisna od absolutnega parcialnega tlaka kisika v okoliški atmosferi. Z vzdrževanjem tlaka v reaktorju, skozi katerega teče zrak, se zviša absolutni parcialni tlak kisika in zato dvigne koncentracija nasičenja raztopljenega kisika. Pri tlaku petih barov bi največja koncentracija raztopljenega kisika znašala okoli 50 mg na liter, kar je petkrat več kot pri enem baru. 20 Delovanje biološkega reaktorskega sistema pod tlakom bo imelo svojstveno sinergijsko prednost v tem, da bo reaktor z nižjim tlakom (sredstvo z reduciranim tlakom), ki mora slediti za zmanjšanje tlaka pred obdelavo s terciarnim postopkom, kot npr. membransko mikrofiltriranje, dejansko učinkoval kot flotacijska enota na raztopljeni zrak. Plinasti kisik in dušik (in katerikoli drugi plin), raztopljen v toku odpadne vode pri visokem 25 tlaku v bioreaktorskem sistemu, bosta izstopila iz raztopine, ko se bo tlak zmanjšal. Posledica je izredno bistrenje odpadne vode in odstranitev trdnih delcev pred terciarnim postopkom, kot npr. membranskim mikrofiltriranjem, ki naj zmanjša obremenitev s trdnimi delci v takšnem postopku in s tem nadalje izboljša lastnosti. Tudi ustrezno zadrževanje tlaka v reaktorju z zmanjšanim tlakom ima prednost, da se da tako voditi terciarni postopek. 30 Vpliv temperature na mikrobiološke aktivnosti je dobro znan, toda le selektivno uporabljen pri konvencionalni uporabi odpadne vode. Prednost temperaturne regulacije pa je lahko pomembna pri optimiziranju delovanja procesa.

Zgradba pod tlakom delujočih bioreaktorjev z nekaj temperaturne regulacije je 9 značilna po zmanjšanju dimenzij bioreaktorjev. Nadalje je nevarnost, da se pri postopku tvorijo vonjave, majhna, kajti sistem po sebi zahteva manjšo količino procesnega zraka in zato bi količina potencialno dišečega proizvedenega odpadnega plina bila manjša, kot pri konvencionalnih postopkih, kot npr. aeriranem biofiltru. Postopek zahteva manj zraka zaradi 5 visoke stopnje prenosa kisika, ki se jo doseže pri višjih delovnih tlakih. Kot je omenjeno poprej omogoča obvladovanje postopka v tlačnih reaktorjih nadzorovano zračenje v obdelavo odpadnega zraka.

Prednost, kadar izum predvideva reaktorje z lebdečim slojem, je odprava zahteve po protitočnem izpiranju, kar lahko zahteva znatno shranjevalno prostornino in izgubo 10 proizvodnih kapacitet. V tem pogledu lebdeči sloji ne delujejo kot filtri na tak način, kot drugi sistemi in jih zato ustrezno ni potrebno protitočno izpirati, da se očisti zgradbo.

Lastnosti prednostnega sistema se lahko spreminjajo tudi s spremembo recirkulirane količine. V tem smislu razmerje toka 40 proti toku 42 v veliki meri določa stopnjo, do katere se odstrani dušik. 15 Razume se seveda, da je bilo zgornje podano le na osnovi izvedbenega primera zadevnega izuma, pri čemer vse takšne in druge modifikacije ter variante, ki so očitne strokovnjakom s področja, padejo v širši okvir in obseg tega izuma, kot je podano v opisu. 20 ACTEW Corporation Ltd.

PATFKTKA ?'$ ••..-A, ČOPOVA 14

Claims (11)

10 Patentni zahtevki 1. Postopek obdelave odpadne vode, vključujoč biološko obdelavo odpadne vode pod tlakom, značilen po tem, da nadalje vključuje zmanjšanje tlaka do tlaka nad okolico 5 ter uporabo zmanjšanega tlaka za bistveno odstranitev trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim plinom.

2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da nadalje vključuje nadaljnje zmanjšanje tlaka in uporabo nadalje zmanjšanega tlaka za izvedbo filtracije in/ali dezinfekcije. 10

3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da biološka obdelava pod tlakom vključuje dodajanje kisika in biološko nitrifikacijo odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev amoniaka.

4. Postopek po zahtevku 3, značilen po tem, da biološka obdelava pod tlakom nadalje vključuje biološko dezoksidacijo odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev raztopljenega kisika in biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode pod tlakom za bistveno odstranitev topnega oksidiranega dušika.

5. Postopek po zahtevku 4, značilen po tem, da nadalje vključuje recirkulacijo dela nitrificirane odpadne vode za mešanje z odpadno vodo in nadaljnjo biološko obdelavo pod tlakom.

6. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da do biološke obdelave pride v bio- 25 reaktorju z lebdečim slojem.

7. Postopek po zahtevku 3, značilen po tem, da do biološke nitrifikacije pride v bio-reaktorju z lebdečim slojem.

8. Postrojenje za obdelavo odpadne vode, vključujoče tlačno sredstvo za biološko obdelavo, značilno po tem, da obsega sredstvo za zmanjšanje tlaka, delujoče pri tlaku nad okoliškim, za sprejem odpadne vode, obdelane s tlačnim sredstvom za biološko obdelavo, pri čemer sredstvo za zmanjšanje tlaka tvori flotacijsko enoto na 5 9. 5 9. 10 10 11 15 12 20 13 14 25 15 30 n raztopljeni plin za bistritev obdelane vode. Postrojenje po zahtevku 8, značilno po tem, da tlačno sredstvo za biološko obdelavo vključuje nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, in sredstvo za dodajanje kisika v nitrifikacijsko sredstvo. Postrojenje po zahtevku 9, značilno po tem, da tlačno sredstvo za biološko obdelavo nadalje vključuje dezoksidacijsko sredstvo za biološko dezoksidacijo odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, in denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik. Postrojenje po zahtevku 10, značilno po tem, da nadalje vključuje recirkulacijsko sredstvo za recirkulacijo dela nitrificirane odpadne vode. Postrojenje po zahtevku 9, značilno po tem, da je nitrifikacijsko sredstvo reaktor z lebdečim slojem. Postrojenje po zahtevku 8, značilno po tem, da je sredstvo za zmanjšanje tlaka umirjevalni tank. Postrojenje po zahtevku 8, značilno po tem, da nadalje obsega terciarno sredstvo za obdelavo pri nadalje zmanjšanem tlaku. Postrojenje za obdelavo odpadne vode, vključujoče tlačno sredstvo za biološko obdelavo, značilno po tem, da vključuje tlačno dezoksidacijsko sredstvo za biološko dezoksidacijo odpadne vode, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, tlačno denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik, tlačno nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo denitrificirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, in tlačno reducirno sredstvo za zmanjšanje tlaka vsaj dela nitrificirane odpadne vode do tlaka nad okolico za odstranjevanje trdnih delcev s flotacijo z 12 raztopljenim zrakom.

16. Postrojenje za obdelavo odpadne vode, vključujoče tlačno sredstvo za biološko obdelavo, značilno po tem, da obsega mešalno sredstvo za mešanje odpadne vode z recirkulirano nitrificirano odpadno vodo, tlačno dezoksidacijsko sredstvo za biološko dezoksidacijo zmesi odpadne vode in recirkulirane nitrificirane odpadne vode, da se bistveno odstrani raztopljeni kisik, tlačno denitrifikacijsko sredstvo za biološko denitrifikacijo dezoksidirane odpadne vode, da se bistveno odstrani topni oksidirani dušik, tlačno nitrifikacijsko sredstvo za biološko nitrifikacijo denitrificirane odpadne vode pod tlakom, da se bistveno odstrani amoniak, recirkula-cijsko sredstvo za recirkuliranje dela nitrificirane odpadne vode do mešalnega sredstva, in tlačno reducimo sredstvo za zmanjšanje tlaka drugega dela nitrificirane odpadne vode do tlaka nad okolico za odstranitev trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim zrakom.

17. Postrojenje za obdelavo odpadne vode, vključujoče tlačno sredstvo za biološko obdelavo, značilno po tem, da obsega tlačno posodo za biološko obdelavo, tlačno posodo za bistrenje, katera sprejema obdelano odpadno vodo iz tlačne posode za biološko obdelavo in deluje pod tlakom, ki je manjši od tlaka v tlačni posodi za biološko obdelavo, tako da se trdne delce odstrani s flotacijo z raztopljenim plinom.

18. Postrojenje za obdelavo odpadne vode po zahtevku 17, značilno po tem, da nadalje vključuje filtracijsko sredstvo, katero sprejema obdelano in zbistreno odpadno vodo iz tlačne posode za bistrenje in deluje pri tlaku, ki je manjši od tlaka v tlačni posodi za bistrenje. ACTEW Corporation Ltd.

u 25847EWO.WP-V/97-lv 13 Povzetek Postopek obdelave odpadne vode, vključujoč biološko obdelavo odpadne vode pod tlakom, zatem zmanjšanje tlaka in bistveno odstranjevanje trdnih delcev s flotacijo z raztopljenim 5 plinom pri zmanjšanem tlaku.