SI9111850A

SI9111850A - Mikrobicidna sredstva

Info

Publication number: SI9111850A
Application number: SI9111850A
Authority: SI
Original assignee: Novartis Ag
Priority date: 1990-11-20
Filing date: 1991-11-25
Publication date: 1998-06-30
Also published as: JPH04266805A; HRP950141B1; IE72099B1; HUT59282A; UA41864C2; ATE135161T1; DE59107543D1; MX9102126A; CS350591A3; LT3540B; SI9111850B; PL167817B1; EP0488945A1; ES2084802T3; US5250557A; ZA919145B; BR9105026A; EP0488945B1; LV10994A; AU652591B2

Abstract

Kombinacija rastlinskega mikrobicida 4-(2,2-difluoro-1,3-benzodioksol-7-il)-1H-pirol-3-karbonitrila z rastlinskim mikrobicidom 1-(2-(2-klor-4-(4-klorfenoksi)-fenil)-4-metil-1,3-dioksolan-2-ilmetil)-1H-1,2, 4-triazolom vodi do sinergistično okrepljenega učinka pri zatiranju rastlinskih bolezni. Mikrobicidna sredstva na osnovi takih kombinacij so primerna za obdelavo rastlinskih kultur in naravnih produktov rastlinskega in živalskega izvora kot tudi za obdelavo semena.ŕ

Description

Mikrobicidna sredstva

Pričujoči izum se nanaša na mikrobicidne zmesi s sinergistično okrepljenim učinkom proti rastlinskim boleznim in proti napadu mikroorganizmov na rastlinskem razmnoževalnem materialu ali na siceršnjem rastlinskem ali živalskem materialu kot tudi na postopek za uporabo takih zmesi, zlasti za luženje semena.

Izum se nanaša zlasti na zatiranje oz. preprečevanje bolezni pri pridelovanju žita.

Ugotovili smo, da vodi kombinacija učinkovinske komponente I), 4-(2,2-difluoro-l,3benzodioksol-7-il)-lH-pirol-3-karbonitrila s formulo I (I) z učinkovinsko komponento II), l-{2-[2-klor-4-(4-klorfenoksi)-fenil]-4-metil-l,3dioksolan-2-ilmetil}-lH-l,2,4-triazoIa s formulo II

-Ί--

ali z eno od njegovih soli do sinergistično okrepljene aktivnosti pri zatiranju in preprečevanju rastlinskih bolezni.

Spojina s formulo I je opisana v EP-A-206,999 kot fungicidna aktivna snov. Odlikuje se predvsem kot kontaktni fungicid.

Spojina s formulo II je opisana kot fungicidna aktivna snov v patentni prijavi GB2,098,607. Učinek tega derivata triazola počiva na zaviranju biosinteze ergosterina.

Omenjene soli spojine s formulo II lahko pripravimo s presnovo baze s kislinami.

Med kislinami, ki jih lahko uporabimo za pripravo soli s formulo II, je treba omeniti halogenovodikovo kislino, kot fluorovodikovo kislino, klorovodikovo kislino, bromovodikovo kislino ali jodovodikovo kislino, kot tudi žveplovo kislino, fosforjevo kislino, solitrovo kislino in organske kisline, kot ocetno kislino, trifluorocetno kislino, triklorocetno kislino, propionsko kislino, glikolno kislino, tiocianovo kislino, mlečno kislino, jantarno kislino, citronsko kislino, benzojsko kislino, cimetovo kislino, oksalno kislino, mravljično kislino, benzolsulfonsko kislino, 2-toluolsulfonsko kislino, metansulfonsko kislino, salicilno kislino, p-aminosalicilno kislino, 2-fenoksibenzojsko kislino, 2-acetoksibenzojsko kislino ali 1,2-naftalin-disuIfonsko kislino.

Pomen soli vključuje tudi kovinske komplekse bazične’komponente II. Ti kompleksi sestoje iz osnovne organske molekule in anorganske ali organske kovinske soli, npr. halogenidov, nitratov, sulfatov, fosfatov, acetatov, trifluoracetatov, trikloracetatov, propionatov, tartratov, sulfonatov, salicilatov, benzoatov itd. elementov druge glavne skupine, kot kalcija in magnezija, in tretje in Četrte glavne skupine, kot aluminija, kositra ali svinca, kot tudi prve do osme stranske skupine, kot kroma, mangana, sželeza, kobalta, niklja, bakra, cinka itd. Prednostni so elementi stranskih skupin 4. periode. Kovine so lahko pri tem v različnih valencah, ki jim pripadajo. Kovinski kompleksi imajo lahko eno ali več jeder, t.j. vsebujejo lahko enega ali več organskih molekulskih deležev kot Ugande.

Strokovnjaku je znano, da se da učinek fungicidne aktivne snovi daljnosežno okrepiti ali razširiti z dodatkom drugega fungicida z drugačnim spektrumom učinkovanja.

Presenetljivo pa smo ugotovili, da vodi kombinacija učinkovine I in II do povsem nepričakovano visoke okrepitve učinka proti glivam na semenu in v tleh. Okrepitev učinka, ki jo dosežemo s kombinacijo v smislu izuma, je odločno večja kot aktivnost, ki bi jo pričakovali s seštetjem učinkov obeh posamičnih komponent, to pomeni, aktivnost je sinergistično okrepljena.

Pričujoči izum omogoča luženje semena z manjšimi množinami biocidov, kot je bilo znano prej, in torej predstavlja povsem bistveno obogatitev tehnike.

Izum se ne nanaša samo na uporabo zmesi komponent I in II na semenu, temveč tudi na uporabo posameznih čistih komponent v neposrednem zaporedju.

Ugodna mešalna razmerja obeh učinkovin so I:II = 10:1 do 1:100, posebno I:II = 5:1 do 1:60 in prav posebno I:II = 3:1 do 1:12. Druga ugodna mešalna razmerja so I:II = 5:2 do 2:5 ali 3:5,1:1, 3:20, 3:40.

Kombinacija aktivnih komponent I in II v smislu izuma doseže koristni kontaktni učinek kot tudi sistemski in trajni učinek pri zatiranju rastlinskih bolezni na semenu in v tleh. S kombinacijami v smislu izuma uničimo mikroorganizme na zalogah in na razmnoževalnem materialu, zlasti na semenu, in rastline, ki so v razvoju, zaščitimo pred napadom mikroorganizmov s tal.

Zmesi v smislu izuma so aktivne proti fitopatogenim glivam, ki spadajo v tele razrede: Ascomycetes (npr. rodovi Erysiphe, Sclerotinia, Monilinia, Helminthosporium [ = Drechslera], Mycosphaerella, Pyrenophora); Basidiomycetes (npr. rodovi Puccinia, Tilletia, Rhizoctonia); Fungi imperfecti (npr. rodovi Gerlachia [ = Fusarium], Septoria, Phoma, Alternaria). Kombinacije v smislu izuma so učinkovite zlasti pri ~3~ - .

obdelavi semena (sadeži, gomolji, zrnje), pri čemer je posebno izrazit učinek proti Gerlachia nivalis [= Fasarium nivale] na pšenici. Vendar so primerne tudi za direktno obdelavo tal ali drugih rastlinskih delov. Kažejo dobro prenesljivost za rastline in so ekološko neoporečne.

Pri njeni uporabi uporabimo zmes v smislu izuma normalno skupaj s pomožnimi sredstvi, ki so običajna v tehniki formuliranja. Aktivne komponente s formulama I in II predelamo npr. na znan način v emulzijske koncentrate, razmazljive paste, raztopine, ki se dajo razprševati direktno ali razredčiti, razredčene emulzije, škropilne praške, topne praške, prašiva, granulate, tudi za vdelavo v kapsule, npr. v polimernih snoveh. Postopke za uporabo, kot razprševanje, zamegljevanje, zapraševanje, posipanje, premazovanje ali polivanje in obliko sredstva prilagodimo želenim ciljem in danim okoliščinam. Ugodne uporabne množine leže na splošno pri 0,0005 do največ 0,5 kg, zlasti 0,001 do 0,01 kg aktivne snovi I in II na 100 kg materiala, ki gaje treba zaščititi. Pogoji uporabe pa so povsem bistveno odvisni od stanja materiala (velikost površine, konsistenca, vsebnost vlage) in vplivov okolja.

S skladiščnimi materiali in zalogami, kijih lahko zaščitimo z zmesjo v smislu izuma, in zlasti z razmnoževalnim materialom, specialno s semenom, so v okviru pričujočega izuma mišljene rastlinske in/ali živalske naravne snovi in produkti njihove nadaljnje predelave, ki jih je treba napraviti sposobne za skladiščenje preko daljšega razdobja, kot so npr. v nadaljevanju navedene in iz naravnega življenskega cikla vzete rastline in njihovi rastlinski deli (stebla, listi, gomolji, semena, sadeži, zrnje), ki se nahajajo v sveže pospravljenem stanju ali v dalje predelani pbliki (predsušeni, ovlaženi, zdrobljeni, zmleti, stisnjeni, praženi itd.). Sem spada tudi zaščita uporabnega lesa, bodisi v obliki surovega lesa (gradbeni les, dovodni jambori, pregrade) ali v obliki gotovih delov (pohištvo, leseni predmeti). Nadalje spadajo sem naravni produkti živalskega izvora, ki jih je treba napraviti sposobna za skladiščenje, npr. kože, kožuhi, dlake ipd.

Kot rastlinske ciljne kulture veljajo v okviru tega izuma npr. te-le rastlinske vrste: žito (pšenica, ječmen, rž, oves, riž, sorgum, koruza in sorodniki); repa (sladkorna pesa in krmilna pesa); stročnice (fižol, leča, soja, grah), oljnice (repica, gorčica, mak, sončnice); bučnice (kumare, buče, melone), vlakninske rastline (bombaž, lan), zelenjava (glavnata solata, različne vrste zelja, špinača, korenje, čebula, paradižniki, krompir, paprika), okrasne rastline (tulpe, rumene narcise, dalije, krizanteme in druge cvetice) kot tudi dišavnice in njihova semena.

Prednosten postopek za nanašanje zmesi v smislu izuma je pršenje ali omočenje rastlinskega materiala s tekočim pripravkom ali pomešanje rastlinskega materiala s trdnim pripravkom aktivnih snovi. Ti postopki konzerviranja so del pričujočega izuma, enako kot s to zmesjo iz I in II obdelani les ali skladiščni material in zaloge oz. razmnoževalni material. Zadnji omenjeni pojem razmnoževalni material vključuje generativni rastlinski material, kot seme, in vegetativni rastlinski material, kot sadike in gomolje (npr. krompir).

Učinkovine s formulama I in ITlahko uporabimo v smislu izuma v obliki sestavkov in lahko jih uporabimo skupaj z v danem primeru nadaljnjimi nosilci, tenzidi in drugimi, za uporabo koristnimi dodatki, kakršni so običajni v tehniki formuliranja.

Primerni nosilci in dodatki so lahko trdni ali tekoči in ustrezajo snovem, ki so koristne v tehniki formuliranja, kot so npr. naravne ali regenerirane mineralne snovi, topila, dispergenti, omočilna, oprijemna in zagostilna sredstva, veziva ali gnojila.

Prednosten postopek za uporabo zmesi učinkovin s formulama I in II oz. (agro) kemijskega sredstva, ki vsebuje te učinkovine, je nanašanje na liste (listna aplikacija). Število aplikacij in uporabljena množina sta pri tem odvisni od napadalnosti za ustreznega povzročitelja (glivične vrste). Zmes učinkovin pa lahko pride v rastlino tudi preko tal skozi korenine (sistemski učinek) tako, da prepojimo nahajališče rastline s tekočim pripravkom ali vnesemo v tla snovi v trdni obliki, npr. v obliki granulata (talna aplikacija). Zmes spojin s formulama I in II lahko po posebno prednostnem postopku nanesemo (čoating) na zrna semena, gomolje, sadeže ali siceršnji rastlinski material, ki ga je treba zaščititi (npr. tudi les) tako, da material bodisi prepojimo s tekočim pripravkom učinkovin ali premažemo s trdnim pripravkom. Poleg tega so v posebnih primerih možne druge vrste aplikacij, npr. usmerjena obdelava odsekov rastlin ali vej, ki služijo razmnoževanju.

-U“

Spojine s formulama I in II uporabimo pri tem v nespremenjeni obliki ali prednostno skupaj s pomožnimi sredstvi, ki so običajna v tehniki formuliranja, in jih zato predelamo na znan način npr. v emulzijske koncentrate, razmazljive paste (npr. za zaščito lesa), raztopine, ki se dajo razprševati direktno ali razredčevati, razredčene emulzije, škropilne praške, topne praške, prašiva, granulate, tudi vdelane v kapsule v npr. polimernih snoveh. Postopke za uporabo, kot razprševanje, zamegljevanje, zapraševanje, posipanje, premazovanje ali polivanje kot tudi vrsto sredstva izberemo ustrezno želenim ciljem in danim okoliščinam. Ugodne uporabljene množine leže pri poljski obdelavi na splošno pri 5 g do 5 kg aktivne snovi (AS) s formulama I in II na ha; prednostno pri 10 g do 2 kg AS/ha, zlasti prednostno pri 20 g do 600 g AS/ha.

Formulacije, t.j. sredstva, pripravke ali sestavke, ki vsebujejo učinkovino s formulama I in II in v danem primeru trden ali tekoč dodatek, pripravimo na znan način, npr. s temeljitim pomešanjem in/ali pomletjem učinkovin z razredčili, kot npr. s topili, trdnimi nosilci in v danem primeru površinsko aktivnimi spojinami (tenzidi).

Kot topila pridejo lahko v poštev aromatski ogljikovodiki, prednostno frakcije C₈ do C₁₂, kot npr. zmesi ksilolov ali substituirani naftalini, estri ftalne kisline, kot dibutilali dioktilftalat, alifatski ogljikovodiki/kot cikloheksan ali parafini, alkoholi in glikoli kot tudi njihovi etri in estri, kot etilenglikolmonometileter, ketoni, kot cikloheksanon, močno polarna topila, kot N-metil-2-pirolidon, dimetilsulfoksid ali dimetilformamid, kot tudi v danem primeru epoksidirana rastlinska olja ali sojino olje, ali voda.

Kot trdne nosilce, npr. za prašiva in disperzibilne praške, lahko uporabimo kalcit, smukec, kaolin, montmorillonit ali attapulgit, visoko disperzno kremenico ali vpojne polimerizate. Kot zrnavi, adsorptivni granulatni nosilci pridejo v poštev lehnjak, zdrobljena opeka, sepiolit ali bentonit, kot nevpojni nosilci npr. kalcit ali dolomit.

Kot površinsko aktivne spojine pridejo v odvisnosti od vrste učinkovin s formulama I in II, ki jih je treba formulirati, v poštev neionogeni, kationsko in/ali anionsko aktivni tenzidi z dobrimi emulgirnimi, dispergirnimi in omočilnimi lastnostmi. S tenzidi so mišljene tudi zmesi tenzidov.

Tenzidi, ki so v rabi v tehniki formuliranja, so med drugim navedeni v teh-le publikacijah:

Mc Cutcheon’s Detergente and Emulsifiers Annual MC Publishing Corp., Glen Rock, New Jersey, 1988.

M. and J.Ash, Encyclopedia of Surfactants, Vol.I-IIL, Chemical Publishing Co., New York, 1980-1981.

Posebno ugodni dodatki, koristni za uporabo, so nadalje naravni ali sintetični fosfolipidi iz vrste kefalinov in lecitinov,' kot npr. fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin, fosfatidilglicerin, lizolecitin.

Agrokemijski pripravki vsebujejo praviloma 0,1 do' 99 %, zlasti 0,1 do 95 % učinkovine s formulo I, 99,9 do 1 %, zlasti 99,9 do 5 % trdnega ali tekočega dodatka in 0 do 25 %, zlasti 0,1 do 25 % tenzida.

Medtem ko so kot tržno blago prednostna prej koncentrirana sredstva, uporablja končni porabnik praviloma razredčena sredstva.

Tovrstna (agro) kemijska sredstva so sestavni del pričujočega izuma.

Naslednji primeri rabijo za ponazoritev izuma, pri čemer pomeni učinkovina zmes iz spojine I in spojine II v določenem mešalnem razmeiju 10:1 do 1:10.

Škropilni prašek	a)	b) .	^c)
učinkovina I:II = [3:2(a),
l:9(b), l:4(c)]	25%	50%	75%
Na ligninsulfonat	5%	5%	-
Na lavrilsulfat	3%	-	5%
Na diizobutilnaftalinsulfonat	-	6%	10%
oktilfenolpolietilenglikoleter
(7-8 molov etilen oksida)	-	2%	-
visokodisperzna kremenica	5%	10%	10%
kaolin	62%	27%	-

Učinkovino dobro pomešamo z dodatnimi snovmi in v primernem mlinu dobro zmeljemo. Dobimo škropilne praške, ki se jih da z vodo razredčiti v suspenzije vsake želene koncentracije. S takimi brozgami se da izvesti listno obdelavo na rastlinskih kulturah, pa tudi mokro ali vlažno luženje za razmnoževanje sposobnega materiala, npr. žitnega semena ali rastlinskih gomoljev.

Emulzijski koncentrat učinkovina (I:II = 2:3) 10 % oktilfenolpolietilenglikoleter (4-5 molov etilen oksida) 3 %

Ca dodecilbenzolsulfonat 3 % poliglikoleter ricinovega olja (36 molov etilen oksida) 4 % cikloheksanon ' 30 % zmes ksilolov 50 %

Iz tega koncentrata lahko z razredčenjem z vodo pripravimo emulzije vsake želene koncentracije, ki se jih da uporabiti v zaščiti rastlin, pa tudi v zaščiti lesa.

Prašivo a) b) učinkovina (I:II = 4:1 in 1:1) 5 % 8 % smukec 95 % kaolin - 92 %

Za uporabo pripravljena prašiva dobimo tako, da učinkovino pomešamo z nosilcem in zmeljemo na primernem mlinu. Take praške se da uporabiti za suho luženje semenskega materiala.

Ekstruderski granulat učinkovina (I:II = 3:10) Na ligninsulfonat karboksimetilceluloza

13%

2%

1%

-gkaolin 84 %

Učinkovino pomešamo z dodatki, zmeljemo in ovlažimo z vodo. To zmes ekstrudiramo in nato sušimo v zračnem toku.

Prevlečni granulat učinkovina (I:II = 3:5) 8 % polietilenglikol (M_r 200) 3 % kaolin 89 % (M_r = molekulska masa)

Fino zmleto učinkovino v mešalniku enakomerno nanesemo na kaolin, navlažen s polietilenglikolom. Tako dobimo prevlečne granulate brez prahu.

Suspenzijski koncentrat učinkovina (I:II = 3:5) 40,% propilenglikol 10 % nonilfenolpolietilenglikoleter (15 molov etilen oksida) 6 %

Na ligninsulfonat 10 % karboksimetilceluloza 1 % silikonsko olje (v obliki %-ne vodne emulzije) 1 % voda 32 %

Fino zmleto učinkovino temeljito pomešamo z dodatki. Tako dobimo suspenzijski koncentrat, iz katerega lahko pripravimo z razredčenjem z vodo suspenzije z vsakim želenim razredčenjem. S takimi razredčinami lahko z opršenjem, polivanjem ali potapljanjem obdelamo žive rastline, pa tudi rastlinske ali živalske produkte, in jih zaščitimo pred napadom mikroorganizmov.

-JOBiološki primeri

Pri fungicidih gre za sinergistični učinek vedno takrat, če je fungicidni učinek kombinacije učinkovin večji kot vsota učinkov posamično uporabljenih učinkovin.

Za pričakovani učinek E za dano kombinacijo učinkovin, npr. dveh fungicidov, velja takoimenovana COLBY-jeva formulain lahko ga izračunamo tako-le: (COLBY, LR. Calculating synergistic and antagonistic responses of herbicide combination. Weeds 15, strani 20-22.2) (LIMPEL and al., 1062 Weeds control by... certain combinations. Proč. NEWCL, Vol. 16, pp. 48-53):

(g AS/ha = gram aktivne snovi na hektoliter škropilne brozge)

X = 0 % učinka s fungicidom I pri p g AS/ha

Y = % učinka s fungicidom II pri q g AS/ha

E = pričakovani učinek fungicidov I+II pri uporabljeni množini p+q g AS/ha (aditivni učinek), je potem po Colbyju: E = X + Y - Če je dejansko opaženi učinek (O) večji kot pričakovani, je kombinacija po svojem učinku nadaditivna, to je gre za sinergistični efekt.

Fungicidni učinek proti povzročiteljem plesni Gerlachia nivalis na semenu ozimne pšenice

Ozimno pšenico (sorte Eiger), okuženo z Gerlachia nivalis, požanjemo s polja. Test s sladnim agarjem pokaže, da je seme 24 %-no okuženo. To seme obdelamo alternativno z eno od aktivnih snovi I ali II ali z mešanicami aktivnih snovi, kot je prikazano v naslednji tabeli. Aktivne komponente najprej dispergiramo v vodi in jih brizgamo na seme, ki se nahaja na rotirajoči plošči. Ta način dela ustreza uporabi, kakršna je običajna v praksi. Kot primerjava rabi neluženo seme istega izvora.

Po 100 zrn posejemo v setvenih skodelah (45 x 55 x 10 cm) 2 cm globoko v sterilno njivsko prst. Poskus izvedemo v trikratni ponovitvi. Setvene skodele ovlažimo in hranimo 21 dni pri 5 °C ob izključitvi svetlobe. Nato jih prenesemo v osvetljeno klimatsko komoro (dan/noč:16/8 ur; 10 °C), kjer rastline vzniknejo. Pri zrnih, ki so močno okužena z G. nivalis, kaljenje izostane. Po 10 dneh skodele prekrijemo s plasteno folijo in še naprej hranimo pri 10 °C brez svetlobe. Zaradi visoke zračne vlage pod prekrivalom se pojavi na rastlinah, okuženih z G. nivalis, na koreninskem vratu stebla glivični mieelij. 59 dni po sejanju ugotovimo število prisotnih rastlin in število okuženih rastlin. Vsota števila nevskaljenih zrn in števila okuženih rastlin predstavlja celotno okužbo. Postavimo jo v relacijo s celotno okužbo v primerjalnih setvenih skodelah z neluženim semenom in izrazimo kot procent celotne okužbe.

Tako dosežemo npr. pri uporabljeni množini 1,5 g AS/100 kg semena s samo komponento 1 le 58 %-ni učinek. Komponenta II sama doseže pri uporabljeni množini

2,5 g AS/100 kg semena le 27 %-ni učinek. Mešanica iz teh obeh deležev bi dala po Colbyju tale pričakovani učinek (Ε):

E = 58 + 27 —^9- — 69 % ni-učinek

100 =

Kot pa lahko nasprotno dokažemo v naslednji tabeli za ta poskus (št. 10), je v praksi doseženi učinek z 78 % daleč večji, kot bi pričakovali.

V primerjavi s posamičnimi uporabami komponent I (poskus št. 2, 3 in 4) in II (poskus št. 5, 6, 7 in 8) kažejo, kot je razvidno iz naslednje tabele, zmesi učinkovin I z

in II skokovito okrepitev aktivnosti.

Tabela

Obdelava štev.	g aktivne snovi/ 100 kg semena komponenta komponenta
I	II
1. primerja-
va	-	-
2.	0,38	-
3.	0,75	-
4.	1,5	-
5.	-	2,5
6.	-	5,0
7.	-	10
8.	-	20
9.	0,38	2,5’
10.	1,5	2,5
11.	1,5	5,0
12.	1,5	10
13.	0,38	20
14.	0,75	20
15.	1,5	20

celotna učinek E učinek O okužba (izračunano) (ugotovljeno) (%) ' (%) (%) (COLBY)

100	-	-
64	-	36
52	-	48
42	,· -	58
73	-	27
53	-	47
39	-	61
25	-	75
41	53	59
22	⁶⁹	78
17	' 78	83
10	84	90
10	84	90
8	87	92
6	89	94

Kot je razvidno iz tabele, kažejo obdelave št. 9 do 15; pri katerih smo komponente I in II variirali v širokem območju mešalnih razmerij, razločno okrepljen, to je sinergistični učinek.

Podobno okrepljen, to je sinergistični učinek, se kaže proti Gerlachia nivalis na ječmenu in rži, proti Pyrenophora graminea in P. teres na ječmenu, proti Tilletia caries na pšenici kot tudi proti drugim patogenom na semenu in v tleh.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Rastlinsko mikrobicidno sredstvo, ki vsebuje najmanj dve učinkovinski komponenti, označeno s tem, daje ena komponenta I), 4-(2,2-difluoro-l,3-benzodioksol7-il)-lH-pirol-3-karbonitril s formulo I in druga komponenta II), l-{2-(2-klor-4-(4-klorfenoksi)-fenil]-4-metil-l,3dioksolan-2-ilmetil}-lH-l,2,4-triazol s formulo II ali ena od njenih soli, skupaj s primernim nosilčnim materialom.
2. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 10:1 do 1:100.
3. Sredstvo po zahtevku 2, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 5:1 do 1:60.
4. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da znaša masno razmerje I:II = 3:1 do 1:12.
5. Postopek za zatiranje ali preprečevanje rastlinskih bolezni, označen s tem, da v poljubnem zaporedju ali istočasno obdelamo okuženo ali z okužbo ogroženo mesto rastline ali kraj njene rasti z najmanj eno učinkovino s formulo I in eno učinkovino s formulo II po zahtevku 1.
6. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da obdelamo rastlinski razmnoževalni material.
7. Postopek po zahtevku 6, pri čemer rabi kot razmnoževalni material seme.
8. Po postopku po zahtevku 6 obdelani rastlinski razmnoževalni material.
9. Postopek za zaščito živalskega ali rastlinskega materiala, zlasti skladiščnega materiala in zalog kot tudi koristnega lesa, pred okužbo z mikroorganizmi, označen s tem, da v poljubnem zaporedju ali istočasno obdelamo material, ki ga je treba zaščititi, z najmanj eno učinkovino s formulo I in eno učinkovino s formulo II.
10. Po postopku po zahtevku 9 obdelani živalski ali rastlinski material.