Velika nagrada Tripolija 1934

Dirka, ki je potekala pod pravili Formula Libre, je potekala na zelo hitrem cestnem dirkališču Mellaha v Libiji, ki je bila takrat pod italijansko nadvlado. Pred dirko so razširili stezo, hitrim ovinkom pa so dodali robnike. Ker je dirka kot običajno potekala v sodelovanju z državno loterijo, je bila štartna lista dolga, trideset prijavljenih dirkačev, od katerih jih je šestindvajset štartalo. Zaradi škandala na lanski dirki, je bilo sprejetno novo pravilo, po katerem lastnik loterijskega listka s svojim dirkačem ni mogel priti v stik pred štartom. Namreč dirkači so že sedeli v dirkalnikih, ko so zmagovalci loterije lahko izžrebali svojo številko dirkača, zmagovalec loterije pa je dobil 7,5 milijona italijanskih Lir.

Officine Alfieri Maserati je za svojega dirkača, Piera Taruffija, pripravil posebnego različico dirkalnika Maserati 8CM, dvomotorno Sedici Cilindri. Na dirki sta nastopila tudi dva ameriška dirkača z dikalnikoma Miller, enem na štirikolesni pogon in s prostornino motorja 5,0 L, s katerim je dirkal Peter de Paolo in ki je bil uporabljen na dirki Indianapolis 500 1932, ter drugim s prostornino motorja 3722 ccm³, s katerim je dirkal Lou Moore in ki je bil uporabljen na dirki Indianapolis 500 1933. De Paolov dirkalnik je bil sploh prvi dirkalnik s pogonom na vsa štiri kolea na dirkah za Veliko nagrado. Po koncu prostega treninga je skoraj prišlo do trčenja med Achillom Varzijem, ki ni upočasnil, in Renéjem Dreyfusom, ki ni želel obremenjevati dirkalnika Antonia Brivia. Varzi se je uspel izogniti Francozu, toda trčil v robnik, pri čemer je poškodoval motor. Za dirko so z letalom postali novega.

Na štartu je Taruffi s svojim predelanim dirkalnikom Sedici Cilindri prevzel vodstvo in začel bežati konkurenci, toda v sedmem krogu je v enem od ovinkov, ki je kasneje postal znan kot Taruffijev ovinkek, prepozno zaviral, trčil v oglaševalsko tablo za pivo (kasneje mu je pivovarna povrnila stroške nesreče) in odstopil. S tem je vodstvo prevzel Louis Chiron in ga držal do svojega postanka v boksu za menjavo pnevmatik, ko sta ga prehitela Achille Varzi in Hugh Hamilton. Že kmalu je Chiron uspel prehiteti Hamiltona, ki se je zelo trudil obdržati priključek z Monačanom, a je moral upočasniti zaradi okvare uplinjača, v tridesetem krogu je tudi odstopil.

Deset krogov pred koncem dirke je vodil Varzi, blizu mu je bil Chiron med tem, ko je Guy Moll zaostajal že več kot minuto. Podobno kot na dirki za Veliko nagrado Monaka, se je mladi alžirski dirkač uspel pribložati vodilnima, ki sta vozila taktično in opazovala en drugega. Nekaj krogov pred ciljem je prehitel Chirona, ki je imel težave z nizkim pritiskom olja, in se prebil na drugo mesto. Prav v zadnjem ovinku zadnjega kroga pa je napadel tudi vodinega Varzija, toda veteran se ni pustil presenetiti in ga je zaprl. Scuderia Ferrari je tako osvojila trojno zmago.

Po dirki je Moll obtožil Varzija, da ga je ta v zadnjem ovinku poskušal izriniti iz steze. Varzi je obranil lansko zmago, tokrat brez obtožb o dogovorjenem rezultatu.

• Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »VIII° Gran Premio Di Tripoli«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2008.
• Galpin, Darren. »VIII Gran Premio Di Tripoli«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2012. Pridobljeno 17. marca 2008.