Soplodje
socvetje, ki v stanju zrelosti semena tvori funkcionalno enoto in deluje kot (en) plod
Soplodje je navidez enoten plod nastal iz socvetja. Med soplodja lahko štejemo tudi storže iglavcev, ki imajo olesenele plodne luske.[1]
Primeri soplodij
uredi- plod ananasa (Ananas comosus) – os socvetja omeseni in skupaj z omesenelimi spodnjimi deli krovnih listov in omesenelimi zraslimi plodnicami ustvarjajo soplodje
- figa – plod figovca (Ficus carica) – posamezne plodiče oreške obdaja os socvetja, ki omeseni
- plod murve (Morus) – cvetno odevalo posameznih ženskih cvetov v socvetju omeseni; ta omesenela odevala obdajajo oreške, ki se razvijejo iz pestičev
- hmeljni storžek (Humulus) – ženska socvetja se razvijejo v zelnate storže, ki jih sestavljajo povečani ovršni listi
- plod kruhovca (Artocarpus heterophyllus) – soplodje, zraslo iz nekaj sto omesenelih plodov
- storž iglavcev se razvije iz ženskega socvetja sestavljajo olesenele semenske in krovne luske
- plodovi lipe (Tilia platyphillos) in lipovca (Tilia cordata) – pakobulasto socvetje se po oploditvi razvije v soplodje s plodovi oreški
Viri
uredi- Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
Reference
uredi- ↑ Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.