Sevnica

Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.

Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.

V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

• Andrej Flajs - odbojkar
• Melania Trump - fotomodel, nekdanja prva dama Združenih držav Amerike
• Blaž Janc - rokometaš
• Danimir Kerin - kemik in profesor na Univerzi v Mariboru
• Tanja Pečar - nekdanja prva dama Republike Slovenije
• Marie Stallner - babica filozofa Ludwiga Wittgensteina
• Urška Klakočar Zupančič - pravnica in političarka, predsednica državnega zbora
• Eva Lisec - košarkarica

Mesto ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi zaveterne lege na južni strani Bohorja zelo milo podnebje. Obilje sonca. Sneg zelo zgodaj skopni.Prijetna poletja zaradi osvežujočega vetra s hribov in gozdov.

Na Glavnem trgu južno od cerkve svetega Nikolaja je hiša,kjer je bila prva šolska učilnica od 1801 do 1871.

Leta 1967 je bilo zgrajeno moderno osnovnošolsko poslopje Sava Kladnika na Trgu svobode.

Na Glavnem trgu stoji župna cerkev svetega Nikolaja. To je tradicionalno neromanska stavba iz 1862, ki jo je poslikal furlanski mojster Oswald Bierti. Pod pevskim korom je vzidana nagrobna plošča zbletnico 1525 in grbom,ki predstavlja lilijo. V krstni kapeli epitaf grajskega oskrbnika Göriacherja,ki je upodobljen z ženo, ko kleči pod križem.

Cerkev svetega Florijana ob Florijanskem grebenu se omenja že 1443, vendar utegne biti starejša. Njen križnorebrasti svodeni prezbiterji s kvadratno talno ploskvijo namreč še kaže na romansko izročilo. V vshodni stranici prezbiterija je šilastoločno gotsko okno s trilistom. Na južnji zunanjščini ladje pa se pod beležem vidi gotska freska svetega Krištofa. Gotske freskve so vidne tudi pod beležem v prezbiteriju. V okenskem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej s knjigo v roki. Stil teh fresk kaže na furlansko smer. Cerkvena oprema je deloma še baročna.

•   Predstavnosti o temi Sevnica v Wikimedijini zbirki

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u