Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«), ker je nekoč upravno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Planina | |
|---|---|
 | |
  Planina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°49′49.38″N 14°15′9.61″E / 45.8303833°N 14.2526694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Postojna |
| Površina | |
| • Skupno | 36,563 km2 |
| Nadm. višina | 453,3 m |
| Prebivalstvo (2024)[2] | |
| • Skupno | 865 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6232 Planina |
| Zemljevidi | |
Planina - Trško naselje | |
| Lega | Občina Postojna |
| RKD št. | 525 (opis enote)[3] |
| Razglasitev NSLP | 22. december 1984 |
Naselje je v smeri proti jugozahodu razloženo na obeh straneh lokalne ceste in ob desnem robu poplavnega kraškega Planinskega polja. Nadaljuje se do vznožja cestnih serpentin (t.i. »Planinske ride«), ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, s katerih se cesta spusti v Postojnsko kotlino, proti Nanosu, Senožečam in naprej čez Kraški rob proti Tržaškemu zalivu.
Zgodovina
urediPrometna pot med morjem in notranjostjo je tod potekala že v predrimski dobi. [4]
13. stoletje
urediLeta 1217 sta tu omenjena trg in mitnica. Ožje območje naselja je bilo že pred prvo omembo v posesti Goriških grofov. Prvotni grad Hošperk je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot grad Unec (castrum Moevntz) leta 1295.
17. stoletje
urediSedanji dvorec Hošperk, je bil zgrajen v začetku 17. stoletja.
V 17. stoletju je trg prejel od cesarja Ferdinanda II. pravico do sobotnega sejma, pa tudi pravico do letnega živinskega sejma[5] na praznik Sv. Marjete.
19. stoletje
urediNovo cesto proti Trstu so pričeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Mogočne trške hiše iz tega obdobja, s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi, so bile namenjene tovornikom ali »furmanom«. Tovrstna prometna dejavnost je zamrla ob izgradnji Južne železnice. Od leta 1867 do leta 1875 je bil v Planini sedež okrajnega sodišča[5], nato so ga preselili v Logatec.
20. stoletje
urediRazmejitev med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni je Planino razdelila na dvoje. Meddržavna meja je potekala skozi zahodni del naselja, ki je postalo obmejni kraj z različnimi mejnimi službami.
Med drugo svetovno vojno so partizani požgali podružnično cerkev sv. Duha na Hribu nad Planino [5], 27. marca 1944 pa še dvorec Hošperk, ki ga je od leta 1846 imela v lasti rodbina Windischgraetz. Velika katastrofa je naselje prizadela še zaradi eksplozije v kaplaniji poleg cerkve sv. Marjete in župnišča, v kateri je vojska hranila razna eksplozivna sredstva in mine. Zatem si Planina si gospodarsko ni več opomogla.
Največji udarec ponovnemu povojnemu razvoju naselja je pomenila izgradnja avtoceste A1 (gradnja odseka Vrhnika-Postojna je potekala v letih 1970-72), ki je povsem preusmerila prometne tokove proti morju in osamila Planino.
Naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti
uredi- Planinska jama
- Planinsko polje
- reka Unica
- dvorec Hošperk / Haasberg
- Mali grad
- Župnija Planina pri Rakeku
- Planinska gora s cerkvijo sv. Marije
Znane osebnosti
uredi- Rudolf Wrus (1871-1950), astronom in hotelir
Sklici in opombe
uredi- ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 525«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »spletna stran župnije Planina pri Rakeku«. Pridobljeno 22. maja 2019.
Viri
uredi- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.