Podravska statistična regija

Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Največje urbano središče regije je Maribor. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električna energija (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost.

Obsega 10,7 % površine Slovenije

Podravska statistična regija je z 2.170 km² peta največja. V tej drugi najgosteje poseljeni regiji je v 2022 živelo okoli 16 % prebivalcev Slovenije, kar jo je uvrstilo za osrednjeslovensko regijo. Gostota poseljenosti je bila 151 prebivalcev na km², s čimer se je prav tako uvrstila za osrednjeslovensko regijo.

Nizek delež mladih prebivalcev in najnižji delež poročenih

S povprečno starostjo prebivalcev 44,7 leta je bila v 2022 na sredini lestvice in nekaj manj kot eno leto nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 43,9 leta. Delež mladih prebivalcev (tj. starih 0–14 let) je bil v tej regiji drugi najnižji (13,9 %); nižji je bil samo še v pomurski (13,1 %). Naravni prirast je bil peti najnižji in tudi v tej regiji – kot v vseh drugih – negativen (−3,7 na 1.000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev v 2022 v primerjavi z letom prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta (6,9 na 1.000 prebivalcev) nekoliko povečalo.

Med prebivalci regije v starosti od 25 do 64 let jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo 29,5 %, kar je regijo uvrstilo na sredino lestvice in 3,2 odstotne točke pod državno povprečje. Delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo je bil drugi najnižji (10,8 %), nižji je bil le v osrednjeslovenski regiji (10,0 %). Regija pa je imela z 59,7 % drugi najvišji delež srednješolsko izobraženih prebivalcev.

Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil v tej regiji tretji najvišji (64,7 %). Višjo vrednost tega podatka sta imeli pomurska in koroška regija. Povprečna starost žensk, ki so rodile prvega otroka, je bila tukaj 29,7 leta in je bila tretja najvišja. Delež tretjerojenih ali otrok višjega reda je bil tu najnižji, znašal je 13,2 %. Regija je izstopala tudi po najnižjem deležu poročenih prebivalcev (starih nad 15 let), teh je bilo 40,0 %, delež razvezanih prebivalcev pa je bil v tej in osrednjeslovenski regiji drugi najvišji (7,7 %). Po drugi strani pa je bilo v podravski sklenjene 3,5 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med regijami.

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila v 2022 druga najnižja in je znašala 63,8 %. Nižjo stopnjo delovne aktivnosti prebivalcev oziroma nižji odstotek vseh delovno aktivnih oseb med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let) so imeli le v pomurski statistični regiji (60,9 %). Stopnja brezposelnosti je bila s 5,1 % tretja najvišja med regijami. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 18,0 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar v primerjavi z drugimi regijami ni bilo veliko; manj jih je odhajalo na delo v drugo regijo le iz osrednjeslovenske (10,3 %) in goriške (17,4 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je znašala 1.221 EUR. Od povprečja v državi je bila nižja za okoli 7 % oz. za 98 EUR.

Gospodarstvo

Podravska regija je v 2022 ustvarila 12,7 % bruto dodane vrednosti Slovenije; na drugem mestu je sledila osrednjeslovenski, ki je prispevala največji delež (38,4 %). Bruto domači proizvod na prebivalca te regije je bil na sedmem mestu med regijami. Znašal je 22.045 EUR na prebivalca, kar je bilo 18,5 % manj od državnega povprečja. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v podravski statistični regiji drugi najnižji in je znašal 14.454 EUR. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil nižji za okoli 5 %.

Tukaj je delovalo nekaj več kot 29.500 podjetij. Skupaj so zaposlovala nekaj manj kot 137.200 ljudi oziroma vsako v povprečju 4,6 osebe.

Kakovost življenja v regiji

Stopnja tveganja revščine (14,6 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (16,9 %) sta bili v podravski tretji najvišji med regijami. Regija je imela tudi drugo najvišjo stopnjo prenaseljenosti stanovanj; 13,4 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

V 2022 so bili prebivalci te regije nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je veljalo za celotno Slovenijo. Svoje zadovoljstvo so ocenili s 7,5 (na lestvici od 0 do 10), povprečje za Slovenijo je bilo 7,6. Na 1.000 prebivalcev so imeli 560 osebnih avtomobilov; to je bilo 11 (na 1.000 prebivalcev) manj od povprečja v državi, avtomobili pa so bili stari 10,9 leta, kar je bilo enako povprečju.

Visok delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov

V 2022 je tukaj nastalo 490 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 6 kg na prebivalca manj od povprečja v Sloveniji. Ločeno so jih zbrali 74,3 % in se po deležu tako zbranih komunalnih odpadkov uvrstili na tretje mesto.

Sestavlja jo 41 občin

Več kot tretjina prebivalcev regije (34,3 %) je na sredini leta 2022 živela v občini Maribor (112.564). Najmanj prebivalcev je imela občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah (1.195). Občina Maribor je bila vodilna v regiji tudi po površini (meri 148 km²) in gostoti poseljenosti (763 prebivalcev na km²). Sledila je občina Miklavž na Dravskem polju (571 prebivalcev na km²).^[1]

 

• Občina Benedikt
• Občina Cerkvenjak
• Občina Cirkulane
• Občina Destrnik
• Občina Dornava
• Občina Duplek
• Občina Gorišnica
• Občina Hajdina
• Občina Hoče - Slivnica
• Občina Juršinci
• Občina Kidričevo
• Občina Kungota
• Občina Lenart
• Občina Lovrenc na Pohorju
• Občina Majšperk
• Občina Makole
• Mestna občina Maribor
• Občina Markovci
• Občina Miklavž na Dravskem polju
• Občina Oplotnica
• Občina Ormož
• Občina Pesnica
• Občina Podlehnik
• Občina Poljčane
• Mestna občina Ptuj
• Občina Rače - Fram
• Občina Ruše
• Občina Selnica ob Dravi
• Občina Slovenska Bistrica
• Občina Središče ob Dravi
• Občina Starše
• Občina Sveta Ana
• Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Tomaž
• Občina Šentilj
• Občina Trnovska vas
• Občina Videm
• Občina Zavrč
• Občina Žetale

• Statistični urad Republike Slovenije
• SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
• Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
• Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
• Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
• http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
• Twitter
• Facebook
• Instagram
• YouTube