Pivška presihajoča jezera

Pivška presihajoča jezera so skupina večjih in manjših kotanj, v vlažnejšem delu leta napolnjenih z vodo, ki se nahaja v zgornji Pivški dolini. Ležijo na skalni terasi ob vznožju Javornikov, ki se dviga nad uravnanim dnom kotline, po katerem teče reka Pivka. Površje terase se od 650–670 m nadmorske višine spusti proti jugozahodu na 550–570 m n. v. V njej so številne depresije z uravnanim dnom in ostrim prehodom v pobočja ob robovih, ki so dovolj globoke, da segajo do nivoja nihanja podtalnice, zato se po večjih deževjih napolnijo z vodo in nastanejo presihajoča jezera.^[1]

Palško jezero je največje od presihajočih jezer zgornje Pivške doline; na zgornji sliki ob visokem vodostaju decembra, na spodnji presahnjeno jezero jeseni, dva meseca prej

Seznam jezer

Na območju je večje število kraških depresij, ki so jih domačini poimenovali jezero, ribnik, kal, mlaka, luža ipd., odvisno od velikosti in stalnosti. Daleč največji sta Palško in Petelinjsko jezero, ki v dolžino merita prek 1500 m, med jezera pa poleg njiju prištevamo še naslednje občasno poplavljene kotanje premera 100 do 300 m:^[1]^[2]

Ime	Nadm. višina (m)			Površina (m²)		Volumen (m³)		pogostost pojavljanja	koordinate	Slika
Ime	dna	povpr. gladine	najv. gladine	povpr.	najv.	povpr.	najv.	pogostost pojavljanja	koordinate	Slika
Jeredovce	537,5		542		90.197		113.428	redko	45°43′46″N 14°12′55″E / 45.729490°N 14.215185°E / 45.729490; 14.215185
Krajnikov dol	537		540		21.513		18.849	redko	45°43′09″N 14°12′30″E / 45.719075°N 14.208201°E / 45.719075; 14.208201
Petelinjsko jezero	532,2	541	545	647.157	736.341	4.128.712	6.891.976	pogosto	45°42′24.69″N 14°13′33.82″E / 45.7068583°N 14.2260611°E / 45.7068583; 14.2260611
Palško jezero	542,3	555	566	1.027.812	1.904.784	7.144.854	22.983.817	pogosto	45°41′7.68″N 14°15′14.53″E / 45.6854667°N 14.2540361°E / 45.6854667; 14.2540361
Klenski dol (Klensko jezero)	544	545	547,5	3.689	36.830	1.330	57.565	redko	45°40′45″N 14°13′28″E / 45.679230°N 14.224306°E / 45.679230; 14.224306
Radohovsko jezero	534,2	535,6	536	7.455	15.519	14.221	22.434	pogosto	45°40′31″N 14°12′19″E / 45.675273°N 14.205231°E / 45.675273; 14.205231
Parsko jezero	538	540	542	29.798	37.231	46.060	114.594	pogosto	45°40′02″N 14°13′29″E / 45.667099°N 14.224827°E / 45.667099; 14.224827
Malo Drskovško jezero	539,2	540	544	41.120	82.657	52.593	327.782	pogosto	45°39′47″N 14°13′48″E / 45.663011°N 14.230118°E / 45.663011; 14.230118
Veliko Drskovško jezero	541,7	545	549	186.334	207.547	441.427	1.247.611	pogosto	45°39′31″N 14°14′16″E / 45.658663°N 14.237718°E / 45.658663; 14.237718
Veliko Zagorsko jezero	549	550	551	16.552	23.479	19.920	39.085	redko	45°39′11″N 14°14′32″E / 45.653012°N 14.242114°E / 45.653012; 14.242114
Malo Zagorsko jezero	544,2	548	548,5	39.425	44.552	83.100	103.768	pogosto	45°39′05″N 14°14′09″E / 45.651476°N 14.235818°E / 45.651476; 14.235818
Veliki dol za Kalcem (jezero za Kalcem)	553,8	555	556	15.001	18.496	26.729	42.125	redko	45°38′38″N 14°14′39″E / 45.643908°N 14.244197°E / 45.643908; 14.244197
Kljunov ribnik	549,5	551	551	784	784	80	80	pogosto	45°38′35″N 14°14′23″E / 45.643181°N 14.239692°E / 45.643181; 14.239692
Bačko jezero	560,4	562,5	568	32.531	86.250	64.648	392.551	redko	45°38′33″N 14°15′25″E / 45.642401°N 14.256960°E / 45.642401; 14.256960
Laneno jezero	570,2		572		12.384		19.308	redko	45°38′30″N 14°15′37″E / 45.641655°N 14.260206°E / 45.641655; 14.260206
Čičko polje^{[* 1]}	568,5		576,5		591.419		591.417	zelo redko	45°37′46″N 14°14′55″E / 45.629419°N 14.248502°E / 45.629419; 14.248502
Kalsko jezero	553,8	555^{[* 2]}	554,5	56.368^{[* 2]}	16.280	26.813^{[* 2]}	6.937	pogosto	45°38′11″N 14°14′22″E / 45.636331°N 14.239513°E / 45.636331; 14.239513
Nariče^{[* 1]}	571,1		573		78.092		82.966	zelo redko	45°36′10″N 14°15′25″E / 45.602804°N 14.256997°E / 45.602804; 14.256997
Šembijsko jezero	558,8	560	569,9	12.381	93.561	11.274	549.971	redko	45°36′04″N 14°15′03″E / 45.601062°N 14.250922°E / 45.601062; 14.250922

↑ ^1,0 ^1,1 Jezero zaradi pojavljanja le ob izrednih poplavah uradno ne spada pod Pivška presihajoča jezera
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 povprečen vodostaj je bil merjen pred izkopom odvodnega jarka, ki je drastično zmanjšal velikost jezera

Flora in favna

Sibirska perunika je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta

Pivška dolina spada pod submediteransko in dinarsko fitogeografsko območje. Rastline, ki poraščajo dno kotanj, so prilagojene na občasno poplavljenost, kljub temu je življenjski uspeh odvisen od sezone, saj poplavljenost ne traja vsako leto enako. Dno kotanj ima zaradi izpiranja debelejšo plast prsti, zaradi tega in drugih dejavnikov se tam razvije rastlinska združba, ki zelo spominja na gojene travnike. Predvsem pri višjih rastlinah se vpliv sezone, med katero rastline zbirajo založne snovi in tvorijo semena, pozna še pri rastnem uspehu naslednjo sezono. Če je poplavljenost dolgotrajnejša, je uspeh slabši. Ob opustitvi košnje se prične sukcesija, kjer se v poznejših stadijih razrastejo rdeča vrba in druge grmovnice. Ob popisu leta 2000 so botaniki ugotovili več redkih in ogroženih vrst, kot so sibirska perunika, robati luk, združba ilirskega mlečka in modre stožke, združba rušnate masnice in visokega trpotca ipd.^[1]

Bogata rastlinska združba širšega območja daje zavetje številnim vrstam živali, med popisom leta 2000 je bilo med drugim ugotovljenih 210 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptičev. Od vodnih živali izstopajo redki raki kraški škrgonožci in ličinke žuželk. Na širšem območju se pojavlja divjad, tudi velike zveri, in večje število ptic kulturne krajine, kot so kosec, pisana in rjava penica, prepelica, rjavi srakoper ter veliki strnad.^[1] V podzemnih vodotokih tega območja živijo človeške ribice, ki jih ob visokih vodah včasih priplavi na površje.^[3]

Raba in varstvo

Ker je območje jezer del leta poplavljeno, je neprimerno za poljedelstvo, dno so domačini uporabljali le za pridobivanje sena za živinorejo.^[4] Gospodarsko pomembnejši dejavnosti v preteklosti sta bila gozdarstvo in žaganje lesa. Kmetijska raba se opušča, zato zdaj bregove zarašča gozd. Na življenje močno vpliva suša v sušnem delu leta, ko se voda umakne več deset metrov pod kraško površje.^[1]

Zaradi strateške lege kotline je bil del območja, predvsem del okoli Petelinjskega in Palškega jezera, spremenjen v vojaški poligoni, ki ga je v ta namen uporabljala že avstro-ogrska vojska, po njej pa tudi italijanska in jugoslovanska. V času vojaških vaj so prebivalcem Petelinjega izplačevali odškodnino za nezmožnost uporabe območja.^[4] Po dnu kotanj so še vedno vidni ostanki streliva, v vojaške namene pa se danes uporablja le še najsevernejše jezero Jeredovce, ki je del vadišča SV Poček.^[1]

Prvi poskusi zaščite posameznih delov segajo v 1960. leta, a se je vojaška raba nadaljevala kljub razglasitvi Petelinjskega in Palškega jezera za živa naravna spomenika II. nazreda z narodno pomembnostjo. Leta 1984 je Občina Postojna sprejela odlok, s katerim so bili Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero razglašeni za naravne spomenike, desetletje kasneje pa se je varstvo razširilo na 13 jezer. Kljub temu je se je po eni strani nadaljevala vojaška raba Palškega in Petelinjskega, območje ostalih pa se je zaradi opuščanja kmetovanja zaraščalo, zato se je degradacija kulturne krajine nadaljevala. Zdaj sta Palško in Petelinjsko jezero razglašena za naravni vrednoti državnega pomena, ostala jezera pa so naravne vrednote lokalnega pomena. Območje je tudi del ekološko pomembnega območja Snežnik-Pivka, območja Natura 2000 Snežnik-Pivka in potencialnega posebnega varstvenega območja Javorniki-Snežnik.^[5]

Leta 2012 je bil na delu, ki spada pod Občino Pivka, oblikovan Krajinski park Pivška presihajoča jezera, uradno ustanovljen leta 2014. Kot možnost za trajnostno rabo se zdaj izpostavlja ekoturizem.^[6]^[7]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Mulec J.; Mihevc A.; Pipan T. (2005). »Presihajoča jezera na pivškem«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 543–565.
↑ Kovačič, Gregor; Habič, Špela (2005). »Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 619–649.
↑ Kirn, Tina (2018). »Finds of washed-out proteus from the Pivka intermittent lakes and the Pivka river«. Natura Sloveniae. Zv. 20, št. 2. str. 51–56.
↑ ^4,0 ^4,1 Erjavec, Martina; Peršič, Magda (2005). »Živeti z jezerom, živeti brez jezera. Uvod v raziskovanje načina življenja ob Petelinjskem in Palškem presihajočem jezeru«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 784–814.
↑ Cernatič Gregorič, Anica; Gorkič, Mirjam (2005). »Presihajoča jezera Zgornje Pivke - varstvo skozi čas«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 815–828.
↑ Popov, Jurij (2. april 2017). »Pivška presihajoča jezera – ogrlica 17 jezer«. Radio Prvi. Pridobljeno 17. aprila 2020.
↑ "Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera". Uradni list Republike Slovenije (43/2014): 4666. 2014-06-13. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20141783.

Zunanje povezave

Krajinski park Pivška presihajoča jezera

[neur-3] 1,0 ^1,1 Jezero zaradi pojavljanja le ob izrednih poplavah uradno ne spada pod Pivška presihajoča jezera

[jarek-4] 2,0 ^2,1 ^2,2 povprečen vodostaj je bil merjen pred izkopom odvodnega jarka, ki je drastično zmanjšal velikost jezera

[Mulec2005-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Mulec J.; Mihevc A.; Pipan T. (2005). »Presihajoča jezera na pivškem«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 543–565.

[2] Kovačič, Gregor; Habič, Špela (2005). »Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 619–649.

[5] Kirn, Tina (2018). »Finds of washed-out proteus from the Pivka intermittent lakes and the Pivka river«. Natura Sloveniae. Zv. 20, št. 2. str. 51–56.

[Erjavec2005-6] 4,0 ^4,1 Erjavec, Martina; Peršič, Magda (2005). »Živeti z jezerom, živeti brez jezera. Uvod v raziskovanje načina življenja ob Petelinjskem in Palškem presihajočem jezeru«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 784–814.

[Cernatič2005-7] Cernatič Gregorič, Anica; Gorkič, Mirjam (2005). »Presihajoča jezera Zgornje Pivke - varstvo skozi čas«. Acta Carsologica. Zv. 34, št. 3. str. 815–828.

[8] Popov, Jurij (2. april 2017). »Pivška presihajoča jezera – ogrlica 17 jezer«. Radio Prvi. Pridobljeno 17. aprila 2020.

[9] "Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera". Uradni list Republike Slovenije (43/2014): 4666. 2014-06-13. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20141783.

[1]

[2]

[* 1]

[* 2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]