[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/

Ostrava

mesto in občina na Češkem

Ostrava je z okoli 285.000 prebivalci tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane aglomeracije v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi. Pripada zgodovinski pokrajini Šleziji in je glavno mesto Moravsko-šlezijskega okraja, pa tudi sedež Ostravsko-Opavske rimskokatoliške škofije. Poleg univerze je v Ostravi tudi Janáčkova filharmonija.

Ostrava
mesto
Pogled na mesto
Pogled na mesto
Zastava Ostrava
Zastava
Grb Ostrava
Grb
Vzdevek: 
Jekleno srce republike
Ostrava se nahaja v Češka republika
Ostrava
Ostrava
Lega mesta na Češkem
Koordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.29250°E / 49.83556; 18.29250
Država Češka
OkrajMoravsko-šlezijski
OkrožjeOstrava-mesto
Ustanovitev1267
Upravljanje
 • županJan Dohnal[d][1]
Površina
 • mesto214 km2
 • Metropolitansko obm.
3.896 km2
Nadm. višina
260 m
Prebivalstvo
 (2023)[2]
 • mesto283.504
 • Gostota1.300 preb./km2
 • Metropolitansko obm.982.000
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
702 00, 703 00, 708 00, 709 00, 710 00, 711 00, 712 00, 713 00, 715 00, 716 00, 717 00, 719 00, 722 00, 723 00, 724 00, 725 25–725 28

Ostrava leži ob sotočju rek Ostravice, Odre, Lučine in Opave. Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen videz industrijskega mesta. Od tod tudi vzdevek "jekleno srce republike". Veliko industrijskih obratov je po padcu komunističnega režima propadlo.

Zgodovina

uredi

Ostrava je bila nekoč pomembno križišče starih trgovskih poti, mimo nje je potekala tudi Jantarjeva pot. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo področje Ostrave stalno naseljeno že zadnjih 25.000 let. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1267. Do poznega osemnajstega stoletja je bila Ostrava majhno provincialno mesto s približno tisoč prebivalci, ki so se ukvarjali predvsem z rokodelstvom.

Leta 1763 so bila odkrita velika nahajališča črnega premoga. Sledil je nenaden industrijski napredek in s tem povezan naval novih priseljencev v naslednjih stoletjih. V devetnajstem stoletju je bilo v okolici mesta odprtih nekaj rudnikov, kmalu pa se je razvila tudi pridelava jekla. Rast industrijske proizvodnje je omogočilo dokončanje železniške proge iz Dunaja, imenovane »Severna železniška proga Cesarja Ferdinanda« (»Kaiser-Ferdinands-Nordbahn«) v letu 1847.

V dvajsetem stoletju se je nadaljevala rast industrijske proizvodnje, s tem pa tudi rast prebivalstva in napredek na področju kulture. Med drugo svetovno vojno je Ostrava kot pomemben vir jekla za vojaško industrijo utrpela več močnih bombardiranj, zaradi česar je bilo mesto po koncu vojne močno uničeno.

Po revoluciji leta 1989 je mesto doživelo veliko sprememb. Leta 1994 so ustavili kopanje premoga, leta 1998 pa so zaprli večji del železarne Vítkovice blizu mestnega središča, kar je močno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka v mestu. Še vedno pa deluje tovarna Arcelor Mittal (bivša Nová Huť), ki močno onesnažuje območje Radvanice.

Župani

uredi
Obdobje Ime
1861–1864 Hermann Zwierzina
1864–1873 Alois Anderka
1873–1880 Konstantin Grünwald
1880–1888 Anton Lux
1888–1901 Adalbert Johanny
1901–1918 Gustav Fiedler
1918 Johann Ulrich (do 17. decembra 1918)
1918–1935 Jan Prokeš
1935–1939 Josef Chalupník
1939–1940 Josef Hinner
1940–1945 SS Sturmbannführer Emil Beier
1945 Josef Lampa (v. d. tri tedne)
1945–1960 Josef Kotas
1960–1964 Jan Buchvaldek
1964–1968 Josef Kempný
1968–1971 Zdeněk Kupka
1971–1986 Eduard Foltýn
1986–1989 Bedřich Lipina
1989–1990 Lubomír Vejr
1990–1993 Jiří Smejkal
1993–2001 Evžen Tošenovský
2001–2002 Čestmír Vlček
2002–2006 Aleš Zedník
2006–2014 Petr Kajnar
2014 - Tomáš Macura

Pobratena mesta

uredi

Ostrava ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:

Znane osebnosti

uredi
  1. iDNES.cz — 2023.
  2. »Population of Municipalities – 1 January 2023«. Statistični urad Češke republike. 23. maj 2023.
  3. »Vymezení území pro Integrované teritoriální investice (ITI) v ČR« (PDF). mmr.cz (v češčini). Ministrstvo za regionalni razvoj Češke republike. 2020. str. 16–17.
  4. »Dresden - Partner Cities«. © 2008 Landeshauptstadt Dresden. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2007. Pridobljeno 29. decembra 2008.

Zunanje povezave

uredi