Kadmij

Kadmij, ₄₈Cd
Kadmij
Izgovarjava	IPA: [ˈkaːdmi]
Videz	srebrna modrikasto-siva kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Cd)	112,414(4)
Kadmij v periodnem sistemu
	srebro ← kadmij → indij
Vrstno število (Z)	48
Skupina	skupina 12
Perioda	perioda 5
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	321,07 °C
Vrelišče	767 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,65 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	7,996 g/cm3
Talilna toplota	6,21 kJ/mol
Izparilna toplota	99,87 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,020 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, +1, +2 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,69
Ionizacijske energije	1.: 867,8 kJ/mol ; 2.: 1631,4 kJ/mol ; 3.: 3616 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 151 pm
Kovalentni polmer	144±9 pm
Van der Waalsov polmer	158 pm
	Spektralne črte kadmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2310 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	30,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	96,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	72,7 nΩ⋅m (pri 22 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−19,8·10−6 cm3/mol
Youngov modul	50 GPa
Strižni modul	19 GPa
Stisljivostni modul	42 GPa
Poissonovo razmerje	0,30
Mohsova trdota	2,0
Trdota po Brinellu	203–220 MPa
Številka CAS	7440-43-9
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Karl Samuel Leberecht Hermann in Friedrich Stromeyer (1817)
Poimenoval po	Friedrich Stromeyer (1817)
Najpomembnejši izotopi kadmija
IT	113Cd
	Kategorija: Kadmij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48. Ta relativno redka, mehka, modrikasto-bela, strupena prehodna kovina se pojavlja v cinkovih rudah in se večinoma uporablja v baterijah.

Pomembne lastnosti

Kadmij je mehka, kovljiva in upogljiva, modrikasto-bela dvovalentna kovina, ki jo zlahka režemo z nožem. Kadmij je v mnogih pogledih podoben cinku, vendar se pojavlja v bolj kompleksnih spojinah.

Najpogostejše oksidacijsko stanje kadmija je +2, čeprav v redkih primerih najdemo tudi +1.

Uporaba

Približno tri četrtine kadmija po svetu uporabljajo za izdelavo električnih baterij (posebno baterij Ni-Cd), večino od preostale četrtine pa v glavnem za barvila, prevleke, in kot stabilizator za plastike. Druge rabe:

Uporabljan v nekaterih zlitinah z najnižjim tališčem.
Zaradi nizkega koeficienta trenja in zelo dobre odpornosti proti utrujenosti, se uporablja pri nosilnih zlitinah.
6&nnsp;% kadmija se uporablja pri elektrogalvaniziranju.
Mnoge vrste spajk vsebujejo to kovino.
Kot ovira za nadzor jedrske fizije.
Spojine, ki vsebujejo kadmij, se uporabljajo v črnobelih televizijskih fosforjih in tudi v modrih in zelenih fosforjih pri ceveh barvne televizije.
Kadmij tvori različne soli, najpogostejša med njimi je kadmijev sulfid. Ta sulfid se uporablja kot rumeno barvilo.
Uporablja se v nekaterih polprevodnikih.
Nekatere spojine kadmija se uproabljajo v PVC kot stabilizatorji.
Uporabljal se je v prvem detektorju nevtrinov.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo kadmij ali Kadmij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]