Glikoprotein
Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom. Mednje sodijo na primer številni encimi, večina beljakovinskih hormonov, vsa protitelesa in številne membranske beljakovine.[2] Oligosaharidni oziroma glikanski del se veže na beljakovino med potekom prevajanja (kotranslacijska modifikacija) oziroma po njem (posttranslacijska modifikacija). V celičnih beljakovinah, katerih deli sežejo tudi v zunajcelični prostor, je zunajcelični predel često glikoziliran. Pogosto gre za integralne membranske beljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri interagiranju med celicami. Pojavljajo se tudi v citosolu, vendar vloga le-teh ni dokončno pojasnjena.[3]
N-glikozilacija in O-glikozilacija
urediGlede na mesto vezave sladkornega dela na beljakovino ločimo dve vrsti glikoproteinov:
- v N-glikoziliranih glikoproteinih je sladkorna veriga vezana na amidni dušik stranske verige asparagina;
- v O-glikoziliranih glikoproteinih pa se sladkorni del veže preko kisika v hidroksilni skupini stranske verige hidroksilizina, hidroksiprolina, serina ali treonina.
Monosaharidi
urediMonosaharidi, ki se najpogosteje pojavljajo v evkariontskih glikoproteinih, so:[4]
Sladkor | Vrsta | Okrajšava |
---|---|---|
β-D-glukoza | heksoza | Glc |
β-D-galaktoza | keksoza | Gal |
β-D-manoza | heksoza | Man |
α-L-fukoza | deoksiheksoza | Fuc |
N-acetilgalaktozamin | aminoheksoza | GalNAc |
N-acetilglukozamin | aminoheksoza | GlcNAc |
N-acetilnevraminska kislina | aminononulozonska kislina (sialična kislina) |
NeuNAc |
ksiloza | pentoza | Xyl |
Sladkorni del lahko pomaga pri zvijanju beljakovine ali izboljša njeno obstojnost.
Viri
uredi- ↑ Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=glikoprotein[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar; vpogled: 20. 10. 2011.
- ↑ Funakoshi Y, Suzuki T (Januar 2009). »Glycobiology in the cytosol: The bitter side of a sweet world«. Biochim. Biophys. Acta. 1790 (2): 81–94. doi:10.1016/j.bbagen.2008.09.009. PMID 18952151.
- ↑ Robert K. Murray, Daryl K. Granner & Victor W. Rodwell: "Harper's Illustrated Biochemistry 27th Ed.", p. 526, McGraw-Hill, 2006
- ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. oktobra 2012. Pridobljeno 20. oktobra 2011.