Globalno segrevanje

Toplogredni plini povečujejo sposobnost troposfere, da zadržuje infrardeče toplotno sevanje s čimer krepijo naravni učinek tople grede. Najpomembnejši toplogredni plin, povezan s trenutnim globalnim segrevanjem, je ogljikov dioksid (CO₂) in drugi, kot so: metan in dušikov oksid.

Marca 2013 je zaznal observatorij Mauna Loa na Havajih mesečno povprečno vrednost CO₂ v Zemljini atmosferi, ki je presegla 400 delcev na milijon, leto kasneje pa je bila ta meja presežena tudi v svetovnem obsegu. Ta mejnik označuje, da smo z zgorevanjem fosilnih goriv povzročili, da so se koncentracije ogljikovega dioksida povečale za več kot 120 delcev na milijon v primerjavi s predindustrijsko dobo.^[4]

 

Segrevanje oceanov se nanaša na stalno naraščanje temperature oceanov zaradi naraščajočih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki jih povzroča človeška dejavnost. Zato se v podnebnem sistemu Zemlje kopiči energija, večinoma v obliki toplote. Velika večina toplote - približno 89% - je shranjena v oceanih, približno 6% je segrevanje kopnega, približno 4% segreva kriosfero in približno 1% ozračje.^[6]

Posledice segrevanja oceanov so dvig morske gladine, ki ogroža obalna območja s poplavami, beljenje koral, ki uničuje biotsko raznovrstnost^[7], močnejši in dolgotrajnejši hurikani, pogostejši in obsežnejši morski vročinski valovi (MHW)^[8], selitev in odmiranje morskih vrst ter zmanjšana topnost ogljika v vodi, kar vpliva na kroženje ogljika^[6].

Pariški sporazum^[9] in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov^[10] si prizadevajo za zajezitev dviga globalne temperature in varovanje morskega okolja. Spremljanje segrevanja oceanov je ključno za oceno učinkovitosti teh prizadevanj in sprejemanje nadaljnjih ukrepov.^[11]