[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/

Globalno segrevanje

trenutno naraščanje povprečne temperature na Zemlji in s tem povezane obsežne spremembe vremenskih vzorcev

Globalno segrevanje – pogovorno tudi »podnebne spremembe«, »segrevanje Zemlje« – se nanaša na trenutni dvig povprečne temperature zemeljske atmosfere in oceanov. Gre za podnebne spremembe, ki jih povzročil človek[2]:7 in so posledica neto izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.

Povprečne temperature zraka od 2011. do 2021. glede na povprečje let 1956. do 1976.
Sprememba povprečne globalne temperature od predindustrijske dobe. Človekova aktivnost predstavlja glavni vzrok povečanja v industrijske dobi. Naravne sile dodajo relativno malo k spremembam.[1]:SPM-7

Glede na izvor toplogrednih plinov ločimo več sektorjev - prometni in energijski, ter kmetijstvo. Največ izpustov iz kmetijstva je zaradi živinoreje, neracionalne rabe dušikovih gnojil in skladiščenja živinskega gnoja. K izpustom prispeva tudi deforestacija in spremembe rabe tal. Deforestacija je še posebej problematična, saj gozdovi predstavljajo ključni ponor ogljikovega dioksida v naravi.[3]

Globalno segrevanje atmosfere

uredi

Toplogredni plini povečujejo sposobnost troposfere, da zadržuje infrardeče toplotno sevanje s čimer krepijo naravni učinek tople grede. Najpomembnejši toplogredni plin, povezan s trenutnim globalnim segrevanjem, je ogljikov dioksid (CO2) in drugi, kot so: metan in dušikov oksid.

Marca 2013 je zaznal observatorij Mauna Loa na Havajih mesečno povprečno vrednost CO2 v Zemljini atmosferi, ki je presegla 400 delcev na milijon, leto kasneje pa je bila ta meja presežena tudi v svetovnem obsegu. Ta mejnik označuje, da smo z zgorevanjem fosilnih goriv povzročili, da so se koncentracije ogljikovega dioksida povečale za več kot 120 delcev na milijon v primerjavi s predindustrijsko dobo.[4]

Globalno segrevanje oceanov

uredi
 
Globalna povprečna gladina morja je narasla za približno 25 cm od leta 1880.[5]

Segrevanje oceanov se nanaša na stalno naraščanje temperature oceanov zaradi naraščajočih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki jih povzroča človeška dejavnost. Zato se v podnebnem sistemu Zemlje kopiči energija, večinoma v obliki toplote. Velika večina toplote - približno 89% - je shranjena v oceanih, približno 6% je segrevanje kopnega, približno 4% segreva kriosfero in približno 1% ozračje.[6]

Posledice segrevanja oceanov so dvig morske gladine, ki ogroža obalna območja s poplavami, beljenje koral, ki uničuje biotsko raznovrstnost[7], močnejši in dolgotrajnejši hurikani, pogostejši in obsežnejši morski vročinski valovi (MHW)[8], selitev in odmiranje morskih vrst ter zmanjšana topnost ogljika v vodi, kar vpliva na kroženje ogljika[6].

Pariški sporazum[9] in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov[10] si prizadevajo za zajezitev dviga globalne temperature in varovanje morskega okolja. Spremljanje segrevanja oceanov je ključno za oceno učinkovitosti teh prizadevanj in sprejemanje nadaljnjih ukrepov.[11]

Sklici

uredi
  1. IPCC AR6 WG1 2021
  2. IPCC AR6 WG1 2021:It is unequivocal that human influence has warmed the atmosphere, ocean and land. Widespread and rapid changes in the atmosphere, ocean, cryosphere and biosphere have occurred.
  3. Stropnik, Katja (2020). Globalne emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč (diplomska naloga). Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.
  4. Znanost, Silvestra Rogelj Petrič (14. maj 2015). »Dva rekorda toplogrednih plinov: prvi zaželen, a ga drugi razblinja«. old.delo.si. Delo. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  5. »Climate Change Indicators: Sea Level / Figure 1. Absolute Sea Level Change«. EPA.gov. U.S. Environmental Protection Agency (EPA). Julij 2022. Arhivirano iz spletišča dne 4. septembra 2023. Data sources: CSIRO, 2017. NOAA, 2022.
  6. 6,0 6,1 »Segrevanje oceanov«. marine.copernicus.eu. Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  7. Hoegh-Guldberg O. (1999). »Climate change, coral bleaching and the future of the world's coral reefs« (PDF). Mar Freshwater Res. 50 (8): 839–66. doi:10.1071/MF99078.
  8. »Morski vročinski valovi«. marine.copernicus.eu. Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  9. »The Paris Agreement. What is the Paris Agreement?«. unfccc.int. UNFCCC. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  10. »Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja«. www.stat.si. Republika Slovenija, Statistični urad. Pridobljeno 8. decembra 2024.
  11. »Sea Surface Temperature«. marine.copernicus.eu (v angleščini). Copernicus Marine Environment Monitoring Service. Pridobljeno 8. decembra 2024.

Prvo poročilo delovne skupine AR6

uredi