Dirka po Flandriji

Dirka po Flandriji (nizozemsko Ronde van Vlaanderen, tudi nizozemsko De Ronde) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji. Velja za najpomembnejšo dirko v Flandriji in je del UCI World Tour, organizira jo skupina Flandrijske klasike. Prvič je potekala leta 1913, leta 2016 je potekala stotič. V sodobnem kolesarstvu je ena izmed petih klasičnih dirk, znanih kot spomeniki, in ena dveh klasičnih dirk po tlakovcih, ob dirki Pariz–Roubaix, ki tradicionalno poteka teden dni kasneje. Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih Ardenov, ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zaradi česar se kolesarju stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Od leta 2017 je štart v Antwerpnu, cilj pa od leta 2012 v Oudenaardeju.

Dirka po Flandriji

Podatki o dirki
Datum	zgodnji april
Regija	Flandrija, Belgija
Domače ime	Ronde van Vlaanderen (nizozemsko)
Vzdevek	De Ronde (nizozemsko) Vlaanderens Mooiste (nizozemsko) Flandrijska lepotica
Disciplina	cestna
Tekmovanje	UCI World Tour
Tip	Spomenik
Organizator	Flandrijske klasike
Direktor dirke	Wim Van Herreweghe
Spletna stran	www.rvv.be/en
Zgodovina
Prva izvedba	1913
Št. izvedb	108
Prvi zmagovalec	Paul Deman
Največ zmag	Achiel Buysse Fiorenzo Magni Eric Leman Johan Museeuw Tom Boonen Fabian Cancellara Mathieu van der Poel (3 zmage)
Zadnji zmagovalec	Mathieu van der Poel

Dirka je bila prekinjena le v času prve svetovne vojne in tako poteka neprekinjeno od leta 1919, kar je najdlje od klasičnih dirk.^[1] Ima tudi največ najuspešnejših kolesarjev po številu zmag med klasičnimi dirkami, saj je rekordne tri zmage doseglo sedem kolesarjev, Belgijci Achiel Buysse, Eric Leman, Johan Museeuw in Tom Boonen, Italijan Fiorenzo Magni, Švicar Fabian Cancellara in Nizozemec Mathieu van der Poel. Leta 2023 je kot prvi slovenski kolesar zmagal Tadej Pogačar. Od leta 2004 poteka dirka tudi za ženske, toda na krajši razdalji.