Brdo pri Lukovici
Brdo pri Lukovici (nemško Egg[2]) je majhno gručasto naselje v Občini Lukovica v bližini Lukovice pri Domžalah. Leži na vzhodu Gorenjske in spada v Osrednjeslovensko statistično regijo.
Brdo pri Lukovici | |
|---|---|
 | |
  Brdo pri Lukovici Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°10′9.34″N 14°41′3.84″E / 46.1692611°N 14.6844000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Lukovica |
| Površina | |
| • Skupno | 1,58 km2 |
| Nadm. višina | 379,5 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 10 |
| • Gostota | 6,3 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1225 Lukovica |
| Zemljevidi | |
Leži na rečni terasi nad glavno cesto Ljubljana–Celje. Na JZ meji na Šentvid pri Lukovici, na JV na Lukovico pri Domžalah, na Z na Prevoje pri Šentvidu, na SZ na Rafolče.
Etimologija
urediBrdo pri Lukovici je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1340 z nemškim imenom Ekk, nato leta 1436 kot Ekch in Egk leta 1473.[3]:94 Leta 1953 je bilo naselje preimenovano iz Brdo v Brdo pri Lukovici.[4]
Objekti
urediV naselju stojijo grad Brdo pri Lukovici, Osnovna šola Janka Kersnika, cerkev Marijinega vnebovzetja, Kersnikovo posestvo z njegovim doprsnim kipom[5] in spominsko ploščo[6], kapelica iz sredine 18. stoletja in sadovnjak Biotehniške fakultete v Ljubljani. Poleg gradu stoji spomenik povojnim žrtvam.[7]
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena leta 1718 na mestu nekdanje kapele. Leta 1753 in 1883 je bila prezidana, notranjost pa krasijo freske Franza Antona Werleta iz okrog leta 1755.[8]
Grad Brdo
urediGrad Brdo leži poleg središča naselja na vzeptini nad naseljem. Leta 1552 so ga zgradili Lambergi, kasneje pa prešel v last Apfaltrerjev, nato leta 1740 spet Lambergov. Po zasnovi je grad zgrajen v renesančnem slogu s štirimi trakti okrog kvadratnega dvorišča, na vogalih je utrjen s stolpi. Na gradu se je 1852 rodil pisatelj Janko Kersnik, ki je tu ustvaril večino svojih del. Grad so leta 1943 požgali partizani, po vojni pa oblasti lastnikom niso dovolile obnove, s tem je stavba tudi propadla. Zunanji zidovi so bili prenovljeni po konservatorskem posegu leta 1994.
Pomembni krajani
uredi- Leopold Höffern-Laafeld (1824–1876), javna osebnost in politik
- Janko Kersnik (1852–1897), slovenski pisatelj in politik
- Janko Kersnik mlajši (1881–1931), slovenski politik
- Jožef Kersnik (1823–1877), slovenski pravnik in sodnik
- Dragotin Lončar (1876–1954), slovenski zgodovinar in politik
- France Marolt (1891–1951), slovenski glasbenik in etnomuzikolog
- Feliks Stegnar (1842–1915), slovenski učitelj in skladatelj
- Janez Škofic (1821–1871), slovenski nabožni pisatelj
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 16.
- ↑ Bizjak, Matjaž; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij; Snoj, Marko (2016). Historična topografija Kranjske (do leta 1500) (PDF) (1. e- izd., verzija 1.0 izd.). Ljubljana: Založba ZRC. COBISS 287548416. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 974816059.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12643«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12646«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12606«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1661«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Glej tudi
urediZunanje povezave
urediPredstavnosti o temi Brdo pri Lukovici v Wikimedijini zbirki