Avgust Pavel
Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.
| Avgust Pavel | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. avgust 1886[1] Cankova |
| Smrt | 2. januar 1946[2][1] (59 let) Sombotel |
| Državljanstvo |  Madžarska |
| Poklic | jezikoslovec, pesnik, literarni zgodovinar, pisatelj, etnolog, književni prevajalec |
Življenjepis
urediAvgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).
Po njem je poimenovan edini slovenski muzej na Madžarskem, etnološki in lokalnozgodovinski Muzej Avgusta Pavla v Monoštru.
Delo
urediAvgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg Jožefa Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem narečju. Avgust Pavel je napisal več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim Cankarjeve povesti in romane, kot sta Hlapec Jernej in njegova pravica in Na klancu.
Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.
Viri
uredi- Francek Mukič in Marija Kozar: Slovensko Porabje, Mohorjeva Družba, Celje 1982.
- Jezikovni pogovori: Prekmurska slovnica Avgusta Pavla. Gosta: Marko Jesenšek in Zinka Zorko. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174266345
- dr. Avgust Pavel - prvi prekmurski znanstvenik, dokumentarni film (TV Idea, 2010) (dostopen na youtube, 7.9.2017)
Glej tudi
uredi- seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
- seznam slovenskih etnologov
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih pesnikov
- seznam slovenskih zgodovinarjev
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ http://mek.oszk.hu/00300/00355/html/ABC11587/11959.htm