Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
| Ordo Sancti Augustini | |
 | |
| Okrajšava | OSA |
|---|---|
| Nastanek | 1. marec 1244 |
| Ustanovitelj | Sveti Avguštin |
| Tip | Katoliški verski red |
| Spletna stran | https://www.theaugustinians.com/ |
Avguštinci so skupek raznih duhovnih panog, katerih menihi se opirajo na vodila, ki jih pripisujejo sv. Avguštinu. v 11. stoletju so se kot prvi pojavili korarji ali redovni kanoniki, v 12. stoletju pa viljemiti in razne druge puščavniške (eremitske) skupine. Vsi ti so se leta 1256 združili v red avguštincev.
Samostanske skupnosti
uredi- avguštinci kanoniki
- avguštinci kanonise
- avguštinci eremiti, beraški meniški red ustanovljen 1256 (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica (OSA)
- Diskalceati (bosonogi avguštinci) - ustanovljeni 1470
- avguštinci asumpcionisti - ustanovljeni v 19.stoletju
Samostani
urediNa Slovenskem govornem področju so avguštinci delovali v Velikovcu (od 1256 dalje), ena od vej viljemitov na Muti (1271), v Radgoni (1360), bosonogi avguštinci pa v Ljubljani (1625).
Na Hrvaškem govornem področju pa so avguštinci delovali na Reki (do druge polovice 18. stoletja), v Iloku, Borovu, Makarski in Sveti Nedelji.
Samostani so delovali vse do jožefinskih reform.
Viri
urediGlej tudi
uredi
Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |