Zasavska statistična regija

Zasavska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Regija Posavskega hribovja je po površini najmanjša slovenska statistična regija. Leži v osrčju Slovenije ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje Kum. Zaradi obilja premoga velja za rudarsko regijo, dolgoletno tradicijo v regiji pa ima tudi steklarska industrija.

Obsega 2,4 % površine Slovenije

Zasavska statistična regija je s 485 km² najmanjša. Od jugovzhodne Slovenije, po površini največje regije, je manjša za več kot petkrat. Leta 2022 so v tej regiji živeli približno 3 % prebivalcev Slovenije, manj prebivalcev je imela le primorsko-notranjska. Bila je tretja najgosteje naseljena regija (na km² je živelo povprečno 117 prebivalcev).

Edina regija z enakim odstotkom moških in žensk med prebivalci

Povprečna starost prebivalcev je bila leta 2022 v tej regiji 45,0 leta. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je znašal 14,5 %, kar je bilo pod državnim povprečjem (15,0 %); prebivalcev, starih nad 64 let, pa je bilo 22,5 % (povprečje je bilo 21,3 %).

Naravni prirast prebivalcev je bil drugi najnižji med regijami (−4,8 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast je bil tretji najvišji (8,4 na 1.000 prebivalcev), skupni prirast pa enak kot v obalno-kraški (3,7 na 1.000 prebivalcev), kar je bilo pod povprečjem za Slovenijo (4,6 na 1.000 prebivalcev).

Med prebivalci je imela zasavska edina med regijami enak odstotek moških in žensk, vsakih je bilo po 50 %. Na sredini leta 2022 je v regiji živelo 28.464 moških in 28.478 žensk. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil v primerjavi z drugimi regijami tretji najnižji (6,7 %).

Zunaj zakonske zveze se je rodilo 56,6 % otrok, kar je bilo tik pod povprečjem za Slovenijo (57,3 %). Ženske v tej regiji so prvega otroka v povprečju rodile pri starosti 29,6 leta, kar je bilo enako državnemu povprečju. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2022 v tej regiji je bilo eno najnižjih med regijami. Deklice, rojene 2022, lahko pričakujejo, da bodo živele 82,2 leta, kar je druga najnižja pričakovana starost in za 2,4 leta nižja kot v obalno-kraški, kjer je bila najvišja. Dečki, rojeni 2022, lahko pričakujejo, da bodo živeli 77,0 leta, kar je bila tretja najnižja pričakovana starost in za 2,6 leta nižja kot v osrednjeslovenski, kjer je bila najvišja. Regija je spadala med tiste tri, ki so imele povprečno starost umrlih najnižjo, 77,8 leta. Poleg zasavske sta bili to še pomurska in posavska. Prezgodnja umrljivost prebivalcev, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bila tu druga najvišja med regijami, 16,7-odstotna.

V vrtce je bilo vključenih 81,7 % vseh otrok v starosti 1–5 let, kar je bilo malenkost nad državnim povprečjem (81,6 %). Izobrazbena sestava prebivalstva je bila manj ugodna, saj imajo prebivalci regije, stari od 25 do 64 let, v povprečju nižjo stopnjo dosežene izobrazbe. Končano največ osnovno šolo jih je imelo 15,3 %, kar je bil drugi najvišji delež, višje- ali visokošolsko izobraženih pa je bilo 26,9 % prebivalcev, kar je bil drugi najnižji delež in 5,8 odstotne točke nižji od slovenskega povprečja. V obeh primerih je bila pred zasavsko le pomurska regija. Imeli so 32 študentov na 1.000 prebivalcev, s čimer so se uvrstili med regije z manj študenti.

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila v zasavski regiji v 2022 nekoliko nižja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 68,2-odstotna. Med moškimi je bila 70,9-odstotna, med ženskami pa 65,3-odstotna. Razlika v stopnjah delovne aktivnosti med spoloma je bila tukaj druga najnižja med regijami (5,6 odstotne točke). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (53,1 %); večina teh oseb, 78,5 %, je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti je bila s 4,8 % nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 4,0 %.

Povprečna mesečna neto plača v zasavski regiji je znašala 1.222 EUR, kar je bilo 97 EUR manj od povprečja na ravni države in 215 EUR manj od povprečja v osrednjeslovenski regiji

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (14.563 EUR), kar je bilo za 46,1 % manj od povprečja v državi. K skupni bruto dodani vrednosti je prispevala najmanjši delež, 1,5 %. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil tu četrti najnižji in je znašal 14.811 EUR, kar je bilo 2,5 % manj od povprečja za Slovenijo.

Tukaj je delovalo nekaj manj kot 4.300 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 3,6 osebe.

Kakovost življenja v regiji

Prebivalci regije so se po oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med povprečno zadovoljne, saj je bila povprečna ocena tega kazalnika v regiji s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) enaka državnemu povprečju ter oceni v posavski regiji.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v tej regiji najvišja, in sicer je znašala 4,5 % oseb. Resno materialno prikrajšane so osebe, katerih življenjski pogoji so močno omejeni zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva, in ne zaradi lastne izbire oz. navad. Po drugi strani pa je z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 10,1 % oseb, kar je bil četrti najnižji delež med regijami. Delež gospodinjstev, kjer si lahko vsi člani gospodinjstva privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil eden najnižjih na ravni regij. Takih gospodinjstev je bilo v zasavski 73 %, oziroma 7 odstotnih točk manj od povprečja za Slovenijo.

Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v tej regiji najmanjše (543); avtomobili so bili povprečno stari 10,9 leta, kar je bilo enako kot na ravni Slovenije.

Manjša količina nastalih in ločeno zbranih komunalnih odpadkov

Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je znašala 418 kg, kar je pomenilo tretjo najmanjšo količino med regijami. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov je bil prav tako tretji najmanjši, znašal je 64,3 %. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 33,0 m³ vode na prebivalca, kar je bila druga najmanjša količina in za 7,6 m³ na prebivalca manj od povprečja za Slovenijo.

Sestavljajo jo 4 občine

Zasavska regija ima najmanjše število občin med regijami. Največja je bila z 221 km² občina Litija, ki obsega skoraj polovico površine regije. Največ prebivalcev, 16.356, je na sredini leta 2022 živelo v občini Zagorje ob Savi, najgosteje naseljena pa je bila z 273 prebivalci na km² občina Trbovlje.^[1]

• Občina Hrastnik
• Občina Trbovlje
• Občina Zagorje ob Savi
• Občina Litija

• Zasavje

• Statistični urad Republike Slovenije
• Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
• Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
• SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
• Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
• http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
• Twitter
• Facebook
• Instagram
• YouTube