vi
Razvijalec | Bill Joy |
---|---|
Začetna izdaja | 1976 |
Stabilna izdaja | 25 marec 2005 |
Programski jezik | C |
OS | podobni Unix |
Tip | urejevalnik besedil |
Licenca | Licenca BSD |
vi (izgovorjava [ví] ali po angleškem izvirniku [ví áj]) je zaslonsko usmerjen urejevalnik besedil izvirno izdelan za operacijski sistem Unix. Prenosljivo podmnožico obnašanja vi in programov, ki temeljijo na njem, ter urejevalniškega jezika ex, ki ga podpirajo, definirata in tako tudi standardizirata družini standardov Single UNIX Specification (SUS) in POSIX.[1]
Izvirno kodo za vi je napisal Bill Joy leta 1976 kot vizualni način za vrstični urejevalnik z imenom ex, ki ga je Joy napisal skupaj s Chuckom Haleyjem.[2] Joyjeva različica ex 1.1 je bila izdana kot del prve izdaje Unixa BSD marca 1978. Z različico programa ex 2.0, izdanega kot del druge izdaje BSD maja 1979, so program ex nameščali z imenom vi. Uporabniki so imeli lahko takoj na voljo vizualni način programa ex. S tem imenom je urejevalnik znan tudi sedaj. Nekatere trenutne izvedbe vi imajo še dele Joyjeve izvorne kode, druge pa so popolnoma nove, največkrat združljive izvedbe.
Ime vi je izvedeno iz najkrajše nedvoumne angleške okrajšave za ukaz visual
v programu ex.[3] Ta ukaz preklopi vrstični urejevalnik ex v vizualni način. Ime vi se izvirno izgovarja [ví áj][4][5][6] (kot posamezni nepovezani angleški črki v in i).
Poleg številnih neprostih izvedb urejevalnika vi, ki so jih distribuirali z lastniškimi izvedbami Unixa, obstaja več njegovih prostih in odprtokodnih izvedb. Pregled bralcev revije Linux Journal leta 2009 je pokazal, da je bil med respondenti vi najbolj razširjen urejevalnik besedil. Na drugem mestu je bil gedit za skoraj dvakrat manjši faktor (36 % proti 19 %).[7]
Osnovne značilnosti
[uredi | uredi kodo]Deloma zaradi zgodovinskih dogodkov je vi glede na kasnejše urejevalnike nenavaden in nevsakdanji urejevalnik besedil.[8][9] Predvsem zaradi dvojnega načina delovanja in urejanja. Poleg tega za sodobne standarde velja tudi za neprijaznega in težko razumljivega.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam urejevalnikov besedil
- Emacs
- nano (GNU nano)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The IEEE and The Open Group (2013). »"vi — screen-oriented (visual) display editor", The Open Group Base Specifications Issue 7; IEEE Std 1003.1, 2013 Edition« (v angleščini). Pridobljeno 15. julija 2013.
- ↑ »Interview with Bill Joy«. Unix Review (v angleščini). Avgust 1984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2012.
- ↑ Pečenko (2005).
- ↑ Raymond (2003).
- ↑ Bolsky (1984).
- ↑ Raymond; Steele (1996).
- ↑ Gray (2009).
- ↑ Gradišnik (2011).
- ↑ »Pipin odprti termin: Urejevalnik Vi«. Slo-Tech/Kiberpipa. 28. marec 2005. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bolsky, M. I. (1984). The vi User's Handbook. AT&T Bell Laboratories. ISBN 0-13-941733-8.
- Gradišnik, Miha (28. november 2011). »Programerski urejevalniki«. Moj Mikro. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
- Gray, James (1. junij 2009). »Readers' Choice Awards 2009«. Linux Journal. Pridobljeno 22. januarja 2010.
- Pečenko, Nikolaj (8. december 2005). »Na koncu je ostala Beseda«. Monitor. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
- Raymond, Eric Steven; Steele, Guy L. (1996). Raymond, Eric Steven (ur.). The New Hacker's Dictionary (3. izd.). MIT Press. ISBN 0-262-68092-0.
- Raymond, Eric Steven (4. oktober 2003). The Art of UNIX Programming. Addison-Wesley Professional. ISBN 0-13-142901-9.
15.2.1:...is pronounced /vee eye/ (not /vie/ and definitely not /siks/!).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Urejevalnik vi Arhivirano 2014-10-06 na Wayback Machine.
- The Traditional Vi (angleško)