[go: up one dir, main page]
More Web Proxy on the site http://driver.im/Pojdi na vsebino

Valižanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Valižanščina
Cymraeg, y Gymraeg
Izgovarjavakəmˈrɑːɨɡ
PodročjeGovori se v Walesu, v angleških mejnih mestih in v argentinski provinci Chubut
Št. maternih
govorcev
Vseh govorcev: 721.700 (2004–2011)
Wales: 562.000 govorcev, 19.0% populacije Walesa,[1] z 12% populcije (317.000), ki o sebi meni, da tekoče govorijo valižansko (2004–2006)[2]
Anglija: 150.000[3]
provinca Chubut, Argentina: 5.000[4]
ZDA: 2.500[5]
Kanada: 2.200[6]
Nova Zelandija: 1.080[7]
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (Welsh alphabet)
Welsh Braille
Uradni status
Uradni jezik
 Wales
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorMeri Huws, the Welsh Language Commissioner (od 1. aprila 2012)[8] in Welsh Government (Llywodraeth Cymru)
Jezikovne oznake
ISO 639-1cy
ISO 639-2wel (B)
cym (T)
ISO 639-3cym
Glottologwels1247
ELPWelsh
Linguasphere50-ABA
{{{mapalt}}}
Odstotki govorcev valižanščine v osnovnem področju
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 610 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Walesu (starinsko Valizija; valižansko Cymru).

Angleško ime za Valižane (Welsh) izhaja iz staroangleške besede Wealas, ki je prvotno pomenila tujci in dalje izvira iz pragermanskega *Walhaz. Ta izraz so germanska ljudstva v antični dobi prevzela od keltskega ljudstva Volcae.

Valižanščine sicer ne smemo zamenjevati z valižanskim narečjem angleščine.

Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Razvoj sodobnega valižanskega jezika se deli na dve obdobji, zgodnje in pozno. Obdobje zgodnje sodobne valižanščine traja od 14. do 16. stoletja. Začetek pozne sodobne valižanščine nastopi s prevodom Biblije v valižanščino leta 1588. Slednje delo izpod peresa Williama Morgana je imelo pomemben učinek na razvoj standardnega valižanskega jezika, ki se od tedaj ni več bistveno spremenil.

Narečja

[uredi | uredi kodo]

Kljub vplivu tiska in radia v 20. stoletju so ostale bistvene razlike med narečjih v različnih delih Walesa. Osnovna narečja so:

Lastnosti jezika

[uredi | uredi kodo]

Abeceda

[uredi | uredi kodo]
Valižanska črka Ime
Velika črka Mala črka
A a a
B b bi
C c ec
Ch ch èch
D d di
Dd dd èdd
E e e
F f èf
Ff ff èff
G g ègg
Ng ng èng
H h aets
I i i
L l èl
Ll ll èll
M m em
N n èn
O o o
P p pi
Ph ph ffi, yff
R r veèr
Rh rh rhi
S s ès
T t ti
Th th èth
U u u
W w w
Y y y

Izgovorjava

[uredi | uredi kodo]
Valižanski samoglasnik Izgovorjava
a [a]
e [ɛ]
i [ɪ]
o [ɔ]
u [ɨ], [ɪ]
w [ʊ]
y [ɨ], [ɪ], [ə]
â [ɑː]
ê [eː]
î [iː]
ô [oː]
û [ɨː], [iː]
ŵ [uː]
ŷ [ɨː], [iː]
ae [aːɨ], [ai]
ai [aɪ]
au [aɨ], [ai]
aw [au]
ei [əi]
eu [əɨ], [əi]
ey [əɨ], [əi]
ew [ɛu]
iw [ɪu]
oe [ɔɨ], [ɔi]
oi [ɔi]
ou [ɔɨ, [ɔi]
uw [ɨu], [ɪu]
wy [ʊɨ], [ʊi]
yw [ɨu], [ɪu]
Valižanski soglasnik Izgovorjava
b [b]
c [k]
ch [x]
d [d]
dd [ð]
f [v]
ff [f]
g [g]
ng [ŋ]
h [h]
l [l]
ll [ɬ]
m [m]
n [n]
p [p]
ph [f]
r [r]
rh [˔r]
s [s]
t [t]
th [θ]

Opombe:

  • Kjer sta navedeni dve izgovorjavi, prvo uporabljajo v severnem, drugo pa v južnem Walesu.
  • Dolgi samoglasniki so označeni s strešico.
  • Samoglasniki so označeni s krativcem, kjer bi pričakovali dolge, vendar so kratki.
  • AU se kot končnica množine izgovarja [a] ali [e].
  • SI se izgovarja kot [ʃ], če mu sledi samoglasnik.
  • V nekaterih sposojenkah iz angleščine se uporablja tudi črka J [ʤ].

Vzglasne premene

[uredi | uredi kodo]

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V valižanščini poznamo tri vrste vzglasnih premen; mehko, nosno in priporniško. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika Mehka oblika Nosna oblika Priporniška oblika
c [k] g [g] ngh [ŋŋ˔] ch [x]
p [p] b [b] mh [mm˔] ph [f]
t [t] d [d] nh [nn˔] th [θ]
g [g] izgine ng [ŋ]
b [b] f [v] m [m]
d [d] dd [ð] n [n]
ll [ɬ] l [l]
m [m] f [v]
rh [˔r] r [r]

http://www.omniglot.com/writing/welsh.htm

Zunanje povezave (v angleščini)

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Office for National Statistics 2011 http://ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-unitary-authorities-in-wales/stb-2011-census-key-statistics-for-wales.html#tab---Proficiency-in-Welsh
  2. The Welsh Language Use Surveys of 2004-06 https://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330054648/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/Welsh%20Language%20Use%20Surveys%202004-06.pdf
  3. United Nations High Commissioner for Refugees. »Refworld | World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - United Kingdom : Welsh«. UNHCR. Pridobljeno 23. maja 2010.
  4. »Wales and Argentina«. Wales.com website. Welsh Assembly Government. 2008. Pridobljeno 23. januarja 2012.
  5. »Table 1. Detailed Languages Spoken at Home and Ability to Speak English for the Population 5 Years and Over for the United States: 2006-2008 Release Date: April, 2010« (xls). United States Census Bureau. 27. april 2010. Pridobljeno 28. januarja 2011.
  6. »2006 Census of Canada: Topic based tabulations: Various Languages Spoken (147), Age Groups (17A) and Sex (3) for the Population of Canada, Provinces, Territories, Census Metropolitan Areas and Census Agglomerations, 2006 Census - 20% Sample Data«. Statistics Canada. 7. december 2010. Pridobljeno 3. januarja 2011.
  7. Statistics New Zealand (2006). 2006 Census Data. QuickStats about Culture and Identity. Table 16
  8. »Welsh Language Commissioner«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2018. Pridobljeno 14. novembra 2013.