Uporabniški pogovor:Bostjan46

Bostjan46                         Domov Spisek Pogovor Prispevki Vitrina Peskovnik

Uporabniški pogovor:Bostjan46 Arhiv Za čas Arhiv 2010 21.3.2010 - 31.12.2010 Arhiv 2011 01.03.2011- 31.12.2011

Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v ljubljanski mestni hiši in zaključili s predstavitvijo za javnost v Kiberpipi. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na dogodku posvečeni projektni strani, načrtovanje pa poteka na njeni pogovorni strani. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — Yerpo ^Ha? 20:46, 17. februar 2012 (CET)[odgovori]

Mogoče si pri geslu o venetski teoriji spregledal, da ima kar nekaj opom po sistemu avtor-datum? Ali se ti tudi s tistimi zdi, da jih veliko manjka? --IP 213 (pogovor) 22:08, 10. april 2012 (CEST)[odgovori]

• morda bi bilo bolje, da bi kdo dodal še kako opombo, in da bi bile opombe natančnejše. Gre namreč za temo, ki občasno dvigne nekaj prahu.--Bostjan46 16:53, 11. april 2012 (CEST)[odgovori]

Navednice v člankih pišemo takole: »_« in ne takole: "_" -to je pač skupni dogovor, ki velja že skoraj desetletje. lp., Žiga ✉ 13:41, 10. maj 2012 (CEST)[odgovori]

O.K. --Bostjan46 18:54, 21. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Malo sem urejal zgodovino Slovenije (novejše obdobje) in opazil, da tudi antika in srednji vek kličeta po dopolnitvah. Bi se ti ljubilo malo dopolniti, predvsem pa integrirati vsa tista gesla, ki si jih napisal v zadnjem letu ali dveh? --IP 213 (pogovor) 12:37, 24. junij 2012 (CEST)[odgovori]

Zaenkrat sem dopolnil za 7. stoletje. Lp, --Bostjan46 14:59, 24. junij 2012 (CEST)[odgovori]

Hvala. Pravzaprav nisem računal, da boš tako hiter. Je pa sicer s tem geslom še veliko dela, ker je še iz časov, ko nismo pisali opomb, nekateri deli pa so sploh pomanjkljivi ali povsem manjkajo. Novejša zgodovina pa ima občasno težave z NPOV. --IP 213 (pogovor) 12:14, 25. junij 2012 (CEST)[odgovori]

Članek Baroni Lazarini , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 09:01, 13. avgust 2012 (CEST)[odgovori]

Po katerem kriteriju, viru sloveniš iz kitajščine? Hinko Gnito (pogovor) 15:27, 18. november 2012 (CET)[odgovori]

Slovenski pravopis 2001, št. Kitajska pisava, str. 193-194. SP je v tem pogledu butast, skoraj vsi sinologi mu nasprotujejo. Toda na wp velja dogovor, da bomo slovenski pravopis vseeno spoštovali, dokler ne bo spremenjen, ker gre za uradna pravila. -Bostjan46 21:11, 18. november 2012 (CET)[odgovori]

Si prepričan, da je zapis vuđi čigung po slovenskem pravopisu? Slovenska abeceda namreč črke Đ ne premore. Domnevam, da bi bilo "vudži čigung" bolj prav, ampak slavist nisem. Podobno pri Śisviđing (kako se sploh izgovori Ś?), Tao Siđu idr. — Yerpo ^Ha? 10:52, 20. november 2012 (CET)[odgovori]

V bistvu bi bilo prav vudźi čigung, ker sem v SP spregledal, da je transliteracija za j dź in ne đ (kar je še bolj neumno, ker đ vsaj približno poznamo, dź pa sploh ne). Gre za zelo nepraktičen pravopis in sam sem se pred meseci branil, da bi bilo potrebo zaradi notranjih neskladij pri SP uporabljati pinyin, ampak smo se pred meseci zmenili, da bomo vseeno spoštovali SP, ker gre za uradni slovenski pravopis, pa čeprav Laozi/Laoce postane Lao Dzi, Mao Zedong pa Mao Dzedung. Vsekakor moram vse đ popraviti na dź, za kar si bom moral vzeti dodaten čas. Splošno pravilo SP je, da se kitajske j, x in q prevaja kot ć, ś, ć. Celo za Deng Xiaoping SP konkretno navaja Deng Śjaoping. Vendar verjetno ni sporno, da smemo podomačiti v Deng Šjaoping. Podobno qigong kot splošno razširjen zbirni pojem v čigung in ne v ćigung. Vudźi čigung pa verjetno ni podomačen, podomačenost bi bilo potrebno dokazovati s konkretnimi argumenti (pogostost pojavljanja, navedbe virov).

SP poleg 25 klasičnih črk pri prevzetih besedah pozna tudi druge črke...

Navajam odlomke iz SP (iz razdelka I. Pravila):

Par. 6:

Slovenska abeceda ima 25 latiničnih črk: a b c è d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ..

V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo še druge:

1. črke z ločevalnimi znamenji (npr. å à ü ¸ ç ñ . .); te po abecedi uvrščamo, kot da

ne bi imele teh znamenj;

2. črke q w x in y stojijo v abecedi takole: q za p, črke w x in y pa ...

Par. 1071:

…Pri nelatiničnih črkovnih pisavah je na začetku prečrkovanje, pri cirilici npr. ħ -

ć…

Za Kitajsko pisavo:

… par. 1128:

Povzetek: iz q pinyina v ć in v primeru podomačenosti č; x iz pinyina v ś in v primeru podomačenosti š, …

…V podomačenih besedah mehke šumevce ć, ś, dź. pišemo in izgovarjamo č, š, dž…

Konkretno navedeni primeri v SP so npr.: Xinhua -> Śinhva, Qingdao -> Ćingdao.

--Bostjan46 18:13, 20. november 2012 (CET)[odgovori]

Pa je res čuden ta SP, hvala za pojasnilo. Mogoče bi bilo dobro potem naredit preusmeritve z običajnih šumnikov, ker dvomim, da zna veliko uporabnikov računalnikov sproducirati znak ś in sorodne na tipkovnici. — Yerpo ^Ha? 19:35, 20. november 2012 (CET)[odgovori]

Slučajno sem zasledil tole debato, zato se bom "vmešal". Resnično bi priporočal, da se držimo uveljavljene transliteracije kitajščine ali vsaj pinyina in nikar ne delamo preusmeritev na neke obskurne transliteracije, ki jih v realnosti nihče ne uporablja. O tem, da je SP 2001 skrajno nezanesljiv in sporen vir, smo na wikipediji že večkrat razpravljali in zelo upam, da nisi tudi ti eden tistih, ki mislijo, da je ta knjiga brezprizivna biblija, v katero se ne sme dvomiti. Moje čisto subjektivno mnenje je, da so zgornja priporočila o transliteraciji kitajščine naravnost trapasta. Po kakšni logiki npr. uvaja znake ć, ś, dź, obenem pa bilabial transliterira kot "v" (predvidevam namreč da se Xinhua izgovori nekako kot "śinhwa" in ne "śinhva")?

SP 2001 so skritizirali domala vsi resni jezikoslovci novejše generacije in drugi strokovnjaki, poleg tega to ni nikakršen "uradni" pravopis in niti nima opore v realni jezikovni rabi. Jaz ti svetujem, da se ravnaš po svojem občutku in uporabljaš dosedanjo transliteracijo ali pinyin, ampak končno odločitev prepuščam tebi. --Jalen (pogovor) 20:08, 20. november 2012 (CET)[odgovori]

V pogovoru Pod lipo sem jih pred meseci dobil po buči- dokler velja sedanji SP smo se ga dolžni držati. Temu sem se upiral, ampak sem se na koncu vdal. Edino kar je bilo v tedanjem razgovoru zgrešeno, je bilo, da ne pišemo mehkih šumevcev. Dejansko pravilo, da ne pišemo mehkih šumevcev, po SP velja le za podomačene besede. Leta 2001 npr celo Deng Śjaoping ni bil podomačena beseda, da bi ga pisali kot Šjaoping. Podomačenost je potrebno dodatno utemeljiti z argumenti. -Bostjan46 20:48, 20. november 2012 (CET)[odgovori]

Verjetno si kar dobro informiran o delovanju in organizaciji finančne policije, zato bi bilo dobro če članek razširiš z načini in oblikami delovanja teh policij v nam sorodnih majhnih držav npr. Švica, Danska, Češka, Avstrija itd. Pri nas jo bomo morali ustanovit, ne vemo pa še kako naj bi izgledala. Časa je zelo malo, naši tajkuni pa medtem nemoteno kradejo državo. Lep pozdrav struc/struc (pogovor) 22:30, 9. december 2012 (CET)[odgovori]

Tako dobro pa le nisem informiran ;) Naredil bom notranjo povezavo na službo finančne kontrole iz časa SHS, ki je bila tedaj naša finančna policija. Za nas je verjetno zanimiv zgled italijanska finančna straža, čeprav ni potrebe, da bi morala biti naša straža urejena po vojaško. Pri Italijanih je podobno kot pri nas prenašanje države okrog včasih celo vrednota, zato potrebujemo dober finančni nadzor. Drugače je pri Avstrijcih in Nemcih, kjer državo spoštujejo- Avstrijci so svojo Zollwache celo ukinili.

Problem Slovenije ni toliko v tem, da bi bilo potrebno finančno policijo povsem na novo ustanavljati.Čeprav slovenska finančna policija pravno formalno kot samostojna služba ne obstaja, deloma obstaja v funkcionalnem smislu, a je razpršena po različnih službah in ministrstvih, brez skupne identitete in skoraj brez neformalnih povezav. Brez te hrbtenice verjetno ne moremo pričakovati večje učinkovitosti finančne policije in to stanje je bilo doslej morda celo namenoma vzdrževano. Bazo te službe se da dobiti čez noč in to tako, da se iz carinske službe v ožjem smislu izloči tiste mejaše, ki bodo po vstopu HR to ostali, nato vse mobilne carinske ekipe in carinike izterjevalce. Nadgradnjo te službe se dobiti z vključitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada in morda še nekaterih drugih kriminalistov, z vključitvijo dela ZIN inšektorjev, z vključitvijo dela davčnih preiskovalcev in dela carinskih (in trošarinskih) preiskovalcev in, tudi iz Urada za preprečevanje pranja denarja se da dobiti kake kadre in še kaj bi se našlo.--Bostjan46 07:49, 10. december 2012 (CET)[odgovori]

Pozabil sem še na možnost, da se del bazičnih kadrov pridobi od običajnih policistov ali od vojakov- dvomim namreč, da bi se iz večinoma neoborožene srednješolske carinske baze dalo na hitro pridobiti množico oboroženih financarjev, saj so tam problem tudi leta in mnogi cariniki verjetno tudi sicer niso primerni za nošenje orožja. Finančne policije morajo biti uniformirane in vsaj v večjem delu obrožene.--Bostjan46 07:55, 10. december 2012 (CET)[odgovori]

Hvala ti za opisane informacije, nekaj malega sicer že vem o izbiranju novincev za italijansko finančno policijo med zadnjimi letniki italijanske vojske pred odpustom. tam objavijo razpis na katerega se lahko prijavijo italijanski vojaki in častniki pred odpustom v specialen rod karabinjerjev. Vojake pošljejo na specialne teste, kjer jih preiskusijo in ugotovijo za katera dela finančne policije bi bili primerni, nato jih dodatno izobražujejo in pošljejo v tiste enote kjer jih potrebujejo. Nekje sem prebral da je teh karabinjerjev kar okoli 60 000 , kar se mi zdi tudi za Italijo precej preveč. Morali bi najti kakšno boljšo in cenejšo rešitev. Pri nas bi potrebovali kaj manjšega in bolj učinkovitega za preprečevanje tega kriminala. Lep pozdrav Strucstruc (pogovor) 23:30, 10. december 2012 (CET)[odgovori]

Po moje za Ogrsko v času pred 1918 običajno uporabljamo Ogrska, ogrski in ne Madžarska, madžarski. --IP 213 (pogovor) 18:15, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Najbrž res- nisem pa bil pozoren, ker Madžarska in Ogrska dejansko pomenita eno in isto.--Bostjan46 18:17, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Je res in ni res. V slovenščini z Ogrsko označujemo kraljevino, z Madžarsko pa nacionalno državo. Tudi angleški avtorji včasih pokušajo delati razliko in o nacionalnih Madžarih pišejo kot o Magyar, o "Ogrih" pa kot o Hungarians. --IP 213 (pogovor) 18:29, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Če in ko bom imel čas, bom uskladil na ogrsko. Razlika je precej manjša kot npr. pri Karantaniji in Koroški in v bistvu obstaja samo v glavah Slovencev- verjetno po kriteriju številčnosti narodov, ki so živeli v monarhiji, za razliko od nacionalne republike. Madžari sami tega sploh ne ločujejo- »ogrski kralj« je za njih preprosto magyar király.--Bostjan46 18:42, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Ogrska in Madžarska pomenita eno in isto, vendar je pri imenovanju države do 1918 uveljavljen arhaični standard. V nasprotju s tem je dovoljeno o Madžarih namesto o Ogrih govoriti že v 9. stoletju. Upam, da sem uspel popraviti vse povezave iz Madžarske na Ogrsko kraljevino. Ker si administrator, pa bi te opozoril na to, da imamo nad 100 člankov, ki vsebujejo besedno zvezo Kraljevina Madžarska. Verjetno to lahko uskladiš s kakim administratorskim orodjem... Lp, --Bostjan46 17:55, 17. december 2012 (CET)[odgovori]

Odgovora sem prenesel sem, da je vse na kupu. Tisto z Ogri vsekakor drži, zato sem jih tudi dal v narekovaj. Pravzaprav se mi zdi, da v slovenščini vedno pišemo o Madžarih, zato pa do leta 1918 o Ogrski in s pridevnikom ogrski. Meni se to zdi zelo uporabno, ker poudari razliko v bistvu države: eno je bilo po izvoru srednjeveško kraljestvo, ki je združevalo ljudi različnih kultur in jezikov, drugo madžarska nacionalna država. Madžari tega res ne počnejo, zato pa recimo v angleščini ločijo Hungarian in Magyar, ko pišejo o obdobjih, ko je važno vedeti, ali mislijo na nekoga z Ogrske, ali na Madžara. Tudi v nemščini pazljivi zgodovinarji delajo razliko med ungarisch in magyarisch.

Serijskih popravljanj z adiminstratorskimi orodji ne morem narediti, to bi lahko naredil le kak bot, vendar pod nadzorom, ker je včasih poimenovanje kraljevina Madžarska pravilno, saj je bilo to uradno ime države po 1918. --IP 213 (pogovor) 20:31, 17. december 2012 (CET)[odgovori]

Vsekakor pa imamo kralje, kar jih je, narejene po muštru Ladislav I. Ogrski. --IP 213 (pogovor) 18:31, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Ne spomnim se točno kje smo se dogovorili, da se vladarjev neposredno ne sme poimenovati po deželi (npr. Ogrski, Angleški), ampak (lahko) šele v oklepaju.--Bostjan46 18:42, 16. december 2012 (CET)[odgovori]

Tega se pa jaz ne spomnim, se mi zdi da je res prav nasprotno. Tako vsaj kaže ustaljena praksa: z nekaj izjemami, ki imajo rodbinsko ime (Habsburžani), so ostali vsi po sistemu Franc Slovenski. Razen, če jo to novejši dogovor, ki sem ga spregledal. --IP 213 (pogovor) 00:07, 17. december 2012 (CET)[odgovori]

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:23, 9. februar 2013 (CET)[odgovori]

Živjo, v članku o Mokošu si napisal, da je ime v nekaterih toponimih ohranjeno do danes. Imaš mogoče kakšen podatek o povezavi s slovenskim imenom za ptiča mokoža ali je podobnost samo naključje (bi si predstavljal, da je lahko ime ptiča povezano tudi z mokrim habitatom)? Če zveza obstaja, bi bilo podatek koristno dodati v članek. — Yerpo ^Ha? 22:34, 29. junij 2013 (CEST)[odgovori]

Urejeno. V članek o sami boginji Mokoš se sicer še nisem spuščal, bi bilo pa potrebno še kar veliko dodati. Lp, --Bostjan46 23:12, 29. junij 2013 (CEST)[odgovori]

Hvala :) — Yerpo ^Ha? 08:05, 30. junij 2013 (CEST)[odgovori]

Spet si dodal vrsto koristnih in dobro dokumentiranih gesel. Super. Vendar, prosim upoštevaj, da letnic in datumov ne povezujem več. --IP 213 (pogovor) 11:13, 6. julij 2013 (CEST)[odgovori]

Ne razumem povsem- ali naj bodo letnice v uvodni vrstici v celoti pokrite z np?--Bostjan46 14:19, 6. julij 2013 (CEST)[odgovori]

Ne, nova smernica pravi, da np na letnice in datume sploh ne delamo - nikjer! Izjema so datumi v prvi vrstici biografskih gesel. --IP 213 (pogovor) 19:28, 6. julij 2013 (CEST)[odgovori]

Živjo,

na wikipediji članke o jezikih običajno naslavljamo s samostalniško obliko, s pripono -ščina. Priznam, da meni ta rešitev ni najbolj všeč in bi raje imel vse po vzorcu "-ski jezik", a zaradi poenotenja in doslednosti se je pač treba držati ene oblike. Zato predlagam, da "Noriški jezik" prestaviš na "Noriščina". --Jalen (pogovor) 15:34, 13. september 2015 (CEST)[odgovori]

Je potrebno prestaviti pod noričanščino ali noriščino (slednje v pogovorni slovenščini pomeni tudi norost, norišnico). Niti enega od teh deh izrazov še nisem srečal in ne vem, kaj bi predstvljalo pravilen izraz s končnico -ščina. Ne upam prestavljati. Mogoče bi moral tu poseči kakšn jezikoslovec.-Bostjan46

OK, tudi jaz še nisem srečal ne enega ne drugega izraza v literaturi, vendar je nekaj pač treba uvesti, zato da bodo naslovi člankov o jezikih poenoteni. Možni sta obe obliki. Priznam, da pogovornega izraza "noriščina" v smislu "norosti" doslej nisem poznal in na to nisem sploh pomislil. Če se želimo izogniti zamenjevanju s slednjim in če razmišljam po logiki "ameriški > amerikanščina", je sprejemljivo tudi noričanščina.--Jalen (pogovor) 16:17, 13. september 2015 (CEST)[odgovori]

Malce sem še razmišljal. Imamo Noriško kraljestvo in ne Noričansko kraljestvo. Torej bi bil izraz noriščina bolj ustrezen od noričanščine. Bom spremenil naslov- še vedno se lahko nato spremeni v drugo obliko.-Bostjan46

V redu. --Jalen (pogovor) 08:30, 14. september 2015 (CEST)[odgovori]

Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: Amaro Pargo.--95.22.175.244 00:59, 27. junij 2019 (CEST)[odgovori]