Ugasli komet
Ugasli komet je komet, ki je porabil vso hlapljivo snov in ne more več tvoriti repa ali kome kot običajni kometi. Hlapljive snovi, ki so bile v jedru kometa, so izhlapele in kar je ostalo, spominja na asteroid. Komet tako postane majhen in temen skupek drobnega materiala [1][2]
Pri tem kometi preidejo različne faze prehodov preden ugasnejo. Lahko pridejo v fazo spečih kometov, če je hlapljiva snov skrita v notranjosti kometa. Druga vrsta so prehodni kometi, ki so blizu temu, da bi ugasnili.
Speči kometi so tisti, ki imajo hlapljivo snov skrito in imajo pri tem neaktivno površino. Zgled: blizuzemeljski apolonski asteroid 14827 Hypnos bi lahko bil jedro ugaslega kometa. Pokrit je s skorjo debelo nekaj centimetrov, ki preprečuje hlapljivim snovem, da bi se vplinjale.[3] Izraz speči komet se uporablja tudi za komete, ki bi lahko postali aktivni, toda ne kažejo aktivnega oddajanja plinov. Zgled: kentaver 60558 Echeclus kaže komo podobno kometom, dali so mu tudi oznako kot jo dajejo kometom: 174P/Echeclus. Po prehodu prisončja v letu 2008, je kentaver 52872 Okyrhoe postal mnogo svetlejši [4].
Razlika med kometi in asteroidi
[uredi | uredi kodo]Po odkritju so bili asteroidi kot posebni razred teles, ki so se razlikovali od kometov. Leta 2006 je IAU določila razliko med njimi. Glavna razlika med asteroidi in kometi je v tem, da kometi kažejo komo zaradi sublimacije površinskih ledenih snovi zaradi obsevanja Sonca. Mnogo teles se je obravnavalo kot asteroidi in kometi, ker so jih najprej prepoznali kot asteroide, pozneje pa so pokazali aktivnost, ki je značilna za komete. Verjetno vsi kometi potem, ko izgubijo hlapljive vrste ledu, postanejo asteroidi. Druga razlika je še v tem, da imajo kometi bolj ekscentrične tirnice kot večina asteroidov. Večina asteroidov z močno ekscentričnimi tirnicami je spečih ali ugaslih kometov. Predpostavlja se tudi, da bi to lahko bili najbolj pogosta telesa v tirnicah blizu Sonca [5].
Lahko rečemo, da je skoraj 6% blizuzemeljskih asteroidov ugaslih kometov, ki ne kažejo več oddajanja plinov.[3][6][7]
Ugasli kometi
[uredi | uredi kodo]Med ugasle komete prištevamo tudi naslednja telesa:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lyzenga, Greg (16. november 1998). »If comets melt, why do they seem to last for long periods of time?« [Če se kometi topijo, zakaj potem trajajo tako dolgo?]. Scientific American (v angleščini).
- ↑ "Kakšna je razlika med asteroidom in kometom?", Rosetta FAQ, ESA
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Whitman, Kathryn; Morbidelli, Alessandro; Jedicke, Robert (2006). »The Size-Frequency Distribution of Dormant Jupiter Family Comets«. Icarus. Zv. 183. str. 101–114. doi:10.1016/j.icarus.2006.02.016.
- ↑ Trigo-Rodríguez, J.M.; García Melendo, E.; García-Hernández, D.A.; Davidsson, B.; Sánchez, A.; Rodríguez, D. (2008). »A continuous follow-up of Centaurs, and dormant comets: looking for cometary activity« (PDF). European Planetary Science Congress. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. februarja 2012. Pridobljeno 12. oktobra 2008.
- ↑ 5,0 5,1 »SOHO's new catch: its first officially periodic comet«. European Space Agency. 25. september 2007. Pridobljeno 19. novembra 2007.
- ↑ Morbidelli, A.; Bottke Jr., W.F.; Froeschlé, Ch.; Michel, P. (2002). Bottke Jr., W.F.; Cellino, A.; Paolicchi, P.; Binzel, R.P. (ur.). »Origin and Evolution of Near-Earth Objects« (PDF). Asteroids III. University of Arizona Press. str. 409–422.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Lupishko, D.F.; di Martino, M.; Lupishko, T.A. (2000). »What the physical properties of near-Earth asteroids tell us about sources of their origin?«. Kinematika i Fizika Nebesnykh Tel Supplimen (3): 213–216.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
| ||||||||||
