Plovci
| Plovci | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Samec in samica race mlakarice
| ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
Plovci (znanstveno ime Anatidae) so družina vodnih ptic iz reda plojkokljunov, razširjenih po vsem svetu.[1] Opisanih je 174 vrst, ki jih združujemo v 53 rodov, med njimi splošno znane race, labode in gosi.[2] Nekaj vrst je udomačenih, mnoge so znane kot lovne vrste, v ljudski zavesti, predvsem na Zahodu, pa so zasidrane kot simbol divjine.[1]
Opis
[uredi | uredi kodo]
Med plovce spadajo majhni do zelo veliki ptiči s širokim trupom in majhno glavo na dolgem vratu. Imajo razmeroma kratke noge s plavalno kožico med prsti, kratek rep in praviloma kratek, ploščat kljun z zaokroženo konico, ki ima ob robovih lamele. Operjenost je raznolika, prevladujejo bele, sive in rjave barve, pogosti so ornamenti – manjše zaplate živopisanega perja s kovinskim leskom. Samci so praviloma bolj pisani od samic. Predvsem race imajo gosto perje, ki ga žival prekrije z oljnatim izločkom žlez za vodoodpornost in povečanje plovnosti.[1]
Njihovo parjenje je posebnost, saj predstavljajo plovci znaten delež približno 3 % ptičjih vrst, pri katerih je še ohranjen penis (ostali ptiči se parijo tako, da staknejo kloake). Oblika penisa je zelo raznolika, pri nekaterih vrstah je nabrekel penis tako dolg kot telo, lahko so zaviti na različne načine ali imajo ostre izrastke.[3] Praviloma so to monogamne ptice in pri nekaterih goseh ter labodih ostane par skupaj vse življenje. Mladiči so begavci, ki so se že nekaj ur po izvalitvi sposobni samostojno prehranjevati, popolnoma pa se osamosvojijo po nekaj tednih ali mesecih.[1]
Po prehrani ločimo plovce na dve glavni skupini: večina gosi, labodov in del rac se zadržuje v plitvi vodi, kjer obžirajo podvodno rastlinje, v paritvenem obdobju pa so bolj vsejedi in dopolnjujejo prehrano z vodnimi nevretenčarji, medtem ko so race potapljavke pretežno mesojede.[1]
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]
Kot vodne ptice običajno gnezdijo v bližini vode, vendar lahko v iskanju hrane letijo daleč od nje. Različne vrste se specializirajo na različna vodna telesa, od morskih zalivov, lagun, jezer in ribnikov, sladkovodnih močvirij do rek. Na račun dobrih letalnih sposobnosti živijo plovci po vsem svetu razen Antarktike in odprtega oceana daleč od celine.[1]
Sistematika
[uredi | uredi kodo]Plovci s svojo raznovrstnostjo predstavljajo skoraj celoten red plojkokljunov, razen majhne družine bodičark (Anhimidae) s tremi vrstami in najbližje sorodne družine Anseranatidae, v katero uvrščamo eno samo zdaj živečo vrsto. Gosi, labode in žvižgače združujemo v poddružino gosi (Anserinae), ostale pa v poddružino rac (Anatinae).[1][2][4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 60–63. ISBN 978-84-941892-0-3.
- ↑ 2,0 2,1 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (19. januar 2021). »Screamers, ducks, geese, swans«. IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 9. julija 2021.
- ↑ Montgomerie, Robert (2010). »Sexual conflict and the intromittent organs of male birds«. V Leonard, Janet; Cordoba-Aguilar, Alex (ur.). The Evolution of Primary Sexual Characters in Animals. Oxford University Press. str. 453–470. ISBN 978-0-19-971703-3.
- ↑ »Plovci«. Notranjski regijski park. Pridobljeno 11. julija 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Predstavnosti o temi Plovci v Wikimedijini zbirki
