Sumur
Sumur | |
---|---|
Drugo ime | Sumura, Zemar in druga imena |
Lokacija | Sirija |
Regija | Guvernat Tartus |
Koordinati | 34°42′29″N 35°59′10″E / 34.7081°N 35.9861°E |
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי [pomeni prebivalce mesta], egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Sumur ali Sumura je omenjen v Amarnskih pismih, napisanih v 14. stoletju pr. n. št. Njegov vladar se je imenoval Ahribta. Vladal je pod nadzorom bibloškega kralja Rib-Hadde, kateremu se je uprl in se pridružil Abdi-Aširtovemu kraljestvu Amurru. Proegipčanske frakcije so verjetno ponovno prevzele oblast v mestu, vendar jih je Abdi-Aširtov sin Aziru porazil in sam prevzel oblast v mestu.
Sumur je zelo verjetno, vendar ne povsem zanesljivo, mesto, ki je v Amarnskih pismih omenjeno kot Simmira.[1] Simmira je bila leta 738 pr. n. št. opisana kot del Asirskega cesarstva Tiglat-Pileserja III. Na začetku vladavine njegovega naslednika Sargona II. se je leta 721 pr. n. št. uprla asirskim oblastnikom.[2]
Maurice Dunand in N. Salisby sta leta 1957 Sumur združila z arheološkim najdiščem Tell Kazel.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Trevor Bryce (10. september 2009): The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia, Routledge, str. 672, ISBN 978-1-134-15907-9.
- ↑ Trevor Bryce (10. september 2009): The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the fall of the Persian Empire, Routledge, str. 654. ISBN 978-1-134-15907-9.
- ↑ Badre, Leila: Tell Kazel-Simyra: A Contribution to a Relative Chronological History in the Eastern Mediterranean during the Late Bronze Age, American University of Beirut, Lebanon, Bulletin of the American Schools of Oriental Research, 2006.