Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu. To se zgodi okoli 20. marca (na severni polobli spomladansko enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli) ter okoli 23. septembra (na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod obzorjem.

Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je gorovje; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.

Čas enakonočij od leta do leta niha za približno 8,9 ur (oz. za 5,8 ur med neprestopnimi leti in 18,2 uri med prestopnim in predhodnim letom, ker je en dan prej - 24 ur minus 5,8 ur je 18,2 uri); kar je posledica razlike med dolžinama koledarskega in sončnega leta.

Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov. Ko se Sonce v tem času postavi za geostacionarni satelit, pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj minut do ene ure.

• pomladišče
• jesenišče

Poglejte si besedo enakonočje ali Enakonočje v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Solstices & Equinoxes for Ljubljana (2000—2049; Time and Date)
  • The March Equinox (Time and Date)
  • The September Equinox (Time and Date)