Singenit
Videz
Singenit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati |
Kemijska formula | K2Ca(SO4)2•H2O |
Strunzova klasifikacija | 07.CD.35 (sulfati) |
Klasifikacija DANA | 29.03.01.01 (hidrirani kisli in običajni sulfati) |
Kristalna simetrija | monoklinska – prizmatična H.-M. simbol: (2/m) prostorska skupina: P 21/m |
Osnovna celica | a = 9,77 Å, b = 7,14 Å, c = 6,25 Å; β = 104,01° |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 328,42 g/mol |
Barva | brezbarven, mlečno bel, zaradi nečistoč tudi bledo rumen |
Kristalni habit | ploščati do prizmatični kristali, ploščičasti skupki in kristalasta skorja |
Kristalni sistem | monoklinski |
Dvojčičenje | pogosti kontaktni dvojčki na {101} |
Razkolnost | popolna po {110} in {100}, razločna po {010} |
Lom | školjkast |
Žilavost | krhek |
Trdota | 2,5 |
Sijaj | steklast |
Barva črte | bela |
Prozornost | prozoren do prosojen |
Specifična teža | 2,579–2,603 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,501 nβ = 1,517 nγ = 1,518 |
Dvolomnost | δ = 0,017 |
Kot 2V | 28° (izmerjen) |
Sklici | [1][2][3] |
Singenit je redek kalijev kalcijev sulfatni mineral s formulo K2Ca(SO4)2•H2O. Pojavlja se v monoklinskih prizmatičnih kristalih in inkrustacijah.
Mineral je bil prvič opisan leta 1872 kot kopuča na halitu na nahajališču soli v Ivanovo-Frankovski oblasti v Ukrajini.[2] Ime izhaja iz grškega izraza συγγενής [siggenés] – soroden zaradi njegove kemijske podobnosti s polihalitom.[2][3]
Pojavlja se v oceanskih evaporitnih skladih, vulkanskih sublimatih, žilah v geotermalnih poljih in podzemnih jamah, kjer je nastal iz guana netopirjev. V solnih depozitih ga spremljata halit in arkanit, v jamskih okoljih pa bifosfamit, aftitalit, monetit, vitlokit, uricit, brušit in sadra.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Vir
[uredi | uredi kodo]- Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.