Melit
| Melit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IX. razred – Organske spojine |
| Kemijska formula | Al2[C6(COO)6] • 16H2O |
| Strunzova klasifikacija | 10.AC.05 |
| Klasifikacija DANA | 50.02.01.01 |
| Kristalna simetrija | Tetragonalni trapezoeder (4 2 2), prostorska skupina P 4122, P 4322 |
| Osnovna celica | a = 21,91 Å, c = 23,2 Å, Z = 16, V = 11137,12 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 534,47 g/mol |
| Barva | Medeno do voščeno rumena, rjava do rdečkasta, siva, včasih bela |
| Kristalni habit | Grobokristaliničen, masiven |
| Kristalni sistem | Tetragonalni |
| Razkolnost | Nepopolna po {011} |
| Lom | Školjkast |
| Žilavost | Lahko se reže |
| Trdota | 2 - 2,5 |
| Sijaj | Steklast, smolast, masten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren, prosojen |
| Gostota | 1,55 – 1,65 g/cm3, izračunana: 1,65 /cm3 |
| Optične lastnosti | Enoosen (-) |
| Dvolomnost | δ = 0,028 |
| Ultravijolična fluorescenca | Da |
| Fosforescenca | Da |
| Sklici | [1][2] |
Melit, medena kromova smola, medeni kamen ali medovec[3] je nenavaden mineral, ki spada med organske spojine. Kemično je aluminijev melitat s kemijsko formulo Al2C6(COO)6 • 16H2O.[4] Nahajališča melita so povezana z nahajališči lignita, zato se domneva, da je nastal iz rastlinskega gradiva in aluminija iz gline.[5]
Njegovo ime je nastalo iz grške besede μέλ˘ι [melis] – med in se nanaša na njegovo značilno barvo.[6]
Melit je prozoren do prosojen kristal medene barve, ki se lahko obdeluje kot drag kamen. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu kot dobro razvit kristal ali kot brezoblična masa. Je zelo mehak mineral s trdoto 2 – 2,5 po Mohsovi lestvici in majhno specifično težo približno 1,6.[4][5]
Odkrili so ga leta 1789 v Turingiji v Nemčiji, kasneje pa tudi v Rusiji (Nerčinsk, Malovka), Češki republiki (Vernerovice, Korozluky, Valchov) in Madžarski (Tatabánya). V Sloveniji se pojavlja samo melit organskega izvora v rudniku Trbovlje. Glede na redkost pojavljanja v svetu lahko slovenski melit uvrščamo med mineraloške znamenitosti.[7]
Melit nima nobene uporabne vrednosti in je zanimiv samo za znanstvenike in zbiralce.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Mineral Data http://webmineral.com/data/Mellite.shtml
- ↑ Mindat http://www.mindat.org/min-2638.html
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ 4,0 4,1 http://webmineral.com/data/Mellite.shtml Webmineral data
- ↑ 5,0 5,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/mellite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-2638.html
- ↑ 7,0 7,1 R. Vidrih Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 103.