Limfocit B

Limfocit B
Celice imunskega sistema, ki izdelujejo protitelesa proti invazivnim patogenom, kot so virusi. Oblikujejo spominske celice, ki se pri nadaljnjih okužbah spomnijo istega patogena in hitreje izdelajo protitelesa.
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinsko	lymphocytus B
MeSH	D001402
FMA	62869
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Limfociti B so vrsta belih krvničk, ki omogočajo humoralni imunski odziv (medtem ko celični imunski odgovor vršijo limfociti T). Poglavitne naloge limfocitov B so proizvodnja protiteles proti antigenom, opravljanje vloge antigen predstavitvenih celic in pretvarjanje v spominske limfocite B. So bistvena komponenta pridobljene imunosti.

Limfocite B aktivirajo celice pomagalke. Takoj ob aktivaciji se limfociti B začnejo deliti v dve vrsti hčerinskih celic, v plazmatke in male spominske celice imunskega sistema. Plazmatke v kri sproščajo protitelesa, ki so natanko določena le enemu antigenu in ga lahko s tako določeno zgradbo tudi uničijo. Plazmatke ne živijo zelo dolgo, vendar pa lahko proizvedejo od 2000–20000 protiteles na sekundo. Male spominske celice imunskega sistema pa ostajajo v organizmu zelo dolgo in zadržujejo imunski spomin. Takoj ob ponovnem stiku z istim antigenom se pretvorijo v plazmatke, ki v kri sproščajo protitelesa. To omogoča hitrejši in močnejši imunski odziv.

Črka B v imenu prihaja od besede bursa fabricia (fabricijeva burza, limfatični organ pri pticah, kjer limfociti B dozorevajo).^[1]

Nezreli limfociti B nastajajo v kostnem mozgu. Nastajajo iz matičnih krvotvornih celic; preko pre- in prolimfocita B nastane nezrel limfocit B. Če se nezrel limfocit B sreča z antigenom, se inaktivira ali eliminira s pomočjo apoptoze. Nezreli limfociti B, ki se ne deaktivirajo ali eliminirajo, se pretvorijo v zrele naivne limfocite B, ki zapustijo kostni mozeg in potujejo v sekundarne limfatične organe. Ob stiku z antigenom se limfocit B aktivira in se lahko pretvori v plazmatko, ki začne po nekaj dneh proizvajati protitelesa. Določeni limfociti B pretvorijo v spominske celice, ki se aktivirajo v prihodnosti, če ponovno naletijo na ta antigen (na primer pri ponovni okužbi). Plazmatke sprva zmorejo proizvajati le protitelesda IgM, s pomočjo limfocitov T pa se njihov genom na lokusu za protitelesa tako spremeni, da lahko proizvajajo tudi IgA, IgG in IgE.^[2]